Wikipedija

Bolgarija

država v Evropi

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi. Na vzhodu meji na Črno morje, na jugu na Grčijo in Turčijo, na zahodu na Srbijo in Severno Makedonijo ter na severu (večinoma vzdolž reke Donave) na Romunijo.

Republika Bolgarija
Република България
Zastava Bolgarije
Zastava
Grb Bolgarije
Grb
Geslo: Съединението прави силата
»Zedinjenje daje moč«
Himna: Мила родино
»Draga domovina«
Lega Bolgarije (temno zeleno) na Evropski celini (sivo) — v Evropski uniji (svetlo zeleno)
Lega Bolgarije (temno zeleno)
na Evropski celini (sivo) — v Evropski uniji (svetlo zeleno)
Glavno mestoSofija
42°42′N, 23°20′E
Uradni jezikibolgarščina
Etnične skupine
(2011)
84,8 % Bolgari,
8,8 % Turki,
4,9 % Romi,
0,1 % Armenci,
1,3 % drugo[1]
Demonim(i)Bolgar, Bolgarka
Vladaparlamentarna republika
• predsednik:
Rumen Radev
Dimiter Glavčev
neodvisnost
3. marca 1878
• Priznana
22. septembra 1908
Površina
• skupaj
110.994 km2 (103.)
• voda (%)
2,16 %
Prebivalstvo
• ocena 2019
7.000.039 (104.)
• popis 2011
7.364.570[2]
• gostota
63/km2 (118.)
BDP (ocena 2023)[3]
• skupaj (nominal.)
103,10 mrd. USD (69.)
• skupaj (PKM)
216,50 mrd. USD (73.)
• na preb. (nominal.)
16.086 USD (60.)
• na preb. (PKM)
33.780 USD (55.)
Gini (2022)Positive decrease 38,4
srednji
HDI (2021)Rast 0,795
visok · 68.
Valutabolgarski lev (BGN)
Časovni pasUTC +2 (EET)
• poletni
UTC +3 (EEST)
Klicna koda+359
Internetna domena.bg1
1 Tudi .eu, kot preostale članice Evropske unije.

Zgodovina uredi

Glavni članek: Zgodovina Bolgarije.

Prostor današnje Bolgarije je bil poseljen že v paleolitiku. V železni dobi so v tem delu Balkanskega polotoka že navzoči Tračani. Trakija v antiki postane del Rimskega, pozneje Bizantinskega cesarstva. V tem času se je tu razširilo krščanstvo. V Nicopolis ad Istrumu je v 4. stol. arijanski škof Vulfila prevedel Sveto pismo v gotščino (Codex Argenteus), ki velja za prvo knjigo v kakšnem germanskem jeziku. V tem času je tudi Sveti Atanazij Veliki v osrednji Bolgariji ustanovil samostan.

Od 6. stol. naprej so se na ta prostor postopoma naseljevali Slovani. V 7. stol. je sem prišlo turško ljudstvo Prabolgari in ustanovilo Prvo bolgarsko cesarstvo. Ti Prabolgari so bili v manjšini in so se postopoma etnično pomešali z lokalnimi Slovani ter prevzeli njihov jezik. Cesarstvo je doživelo svojo zlato dobo pod vladavino Simeona I. Velikega.

Prvo bolgarsko cesarstvo je v 12. stol. nasledilo Drugo bolgarsko cesarstvo, dokler ga ni v poznem 14. in zgodnjem 15. stol. postopoma osvojilo Osmansko cesarstvo.

Leta 1878 je bila na Berlinskem kongresu ustanovljena Kneževina Bolgarija. Leta 1908 je bila razglašena Kraljevina Bolgarija, ki je sodelovala v balkanskih vojnah. V prvi svetovni vojni je bila na nemški strani in leta 1919 je bila z njo sklenjena Neulijska mirovna pogodba. Tudi v drugi svetovni vojni je bila na nemški strani. Leta 1944 so jo zasedle sovjetske čete.

Leta 1946 je bila razglašena Ljudska republika Bolgarija, ki ji je v letih 1954-89 vladal Todor Živkov.

Po padcu komunizma v Vzhodni Evropi so v Bolgariji izvedli prve svobodne volitve in sprejeli novo ustavo. Leta 2004 je bila Bolgarija sprejeta v zvezo NATO, 1. januarja 2007 pa je bila vključena v Evropsko unijo.

Naravne razmere uredi

Glavni članek: Geografija Bolgarije.
 
Topografska karta Bolgarije
 
Pogorje Pirin

Lega in površje uredi

Bolgarija zavzema del polotoka vzhodnega Balkana in meji na pet držav - Grčijo in Turčijo na jugu, Severno Makedonijo in Srbijo na zahodu ter Romunijo na severu. Skupna dolžina kopenskih meja je 1808 kilometrov, morske obale pa 354 kilometrov. Njena skupna površina 110.994 kvadratnih kilometrov jo uvršča na 105 mesto držav na svetu.[4][5]

V severnem delu so nizka gričevja in širni puhlični platoji med Staro planino in Donavo, razrezani z dolinami rek, ki pritekajo s hribov na jugu. V podlagi so kredni apnenci in peščenjaki, ki jih prekriva plast rodovitne puhlice. Proti jugu se gričevje polagoma zvišuje v razčlenjeno severno predgorje Stare planine, visoko do okoli 400m. Na skrajnem SV je izrazito sušna pokrajina Dobrudža, zgrajena iz krednih in terciarnih apnencev, prekritih s puhlico. Stara planina ali Balkan je več kot 600 km dolgo in 50–70 km široko gorstvo, ki se vleče po sredini države od zahoda proti vzhodu. Mlado nagubano gorstvo ima značilnosti sredogorja, v zahodnem delu je zgrajeno iz skrilavih glinovcev in apnencev, v najvišjem, srednjem delu (Botev, 2376 m) iz kristalinskih kamnin, v vzhodnem delu, ki se znižuje proti Črnemu morju, iz fliša. Na južnem robu spremlja gorstvo niz mlajših, gosto naseljenih medgorskih kotlin (npr Kazanliška kotlina). Trakijsko nižavje vzdolž reke Marice je 50–100 km širok pas ravnin in nizkih gričevij, ki se proti zahodu nadaljujejo v pas medgorskih kotlin (npr. Sofijska kotlina) na stiku med Staro planino jugovzhodno od Sofije in se širi, ko doseže obalo Črnega morja.

Balkanske gore potekajo bočno po sredini države od zahoda proti vzhodu. Gorski jugozahod ima dve različni alpski območji - Rila in Pirin, ki mejita na nižje, a obsežnejše Rodope na vzhodu, in različne gore srednje višine na zahodu, severozahodu in jugu, kot so Vitoša, Osogovo in Belasica. Musala je s 2925 metri najvišja točka v Bolgariji in na Balkanskem polotoku. Črnomorska obala je najnižja točka države. Ravnine zasedajo približno tretjino ozemlja, planote in hribi pa 41 %. Večina rek je kratkih in z nizkim vodostajem. Najdaljša reka, ki leži samo na bolgarskem ozemlju, Iskar, je dolga 368 kilometrov. Struma in Marica sta dve glavni reki na jugu.

Podnebje uredi

Severno od Stare planine je podnebje celinsko z mrzlimi zimami. J od gorovja in ob črnomorski obali je podnebje submediteransko z nekoliko manj hladnimi zimami in proti V vse manj padavin. Pleven (smt. jan. -2,0,°C jul. 23,5 °C, 556 mm padavin.), Plovdiv (smt. jan. -0,4 °C, jul. 23,4 °C, 541 mm), Varna (smt. jan. -1,2 °C, jul. 22,9 °C, 474 mm).

Vode uredi

Severno od Stare planine tečejo reke po ozkih dolinah na S proti Donavi (Iskr, 300 km; Jantra), druge večinoma v Egejsko morje (Marica, 450 km; Struma, 430 km; Mesta, 246 km). Najnižji vodostaji so septembra; veliko voda poleti presahne. Zlasti v hribovitih delih so številna umetna jezera za namakanje in pridobivanje električne energije.

Tla in rastje uredi

Najrodovitnejša tla so na puhlici v. s. delu države (černozjom) in na rečnih naplavinah v dnu kotlin (rjava tla). V goratem svetu so v nižjih legah hrastovi gozdovi, više bukovi in bukovi-jelovi (800–1800 m) ter smrekovi in borovi gozdovi (1800–2200 m ). Naravno rastje v s. delu je stepa. Gozdovi pokrivajo 35 % površine.

Prebivalstvo in poselitev uredi

Prebivalstvo uredi

Po zadnjem popisu (2002) se je v primerjavi z letom 1989. število prebivalcev zmanjšalo za več kot 1.500.000, predvsem zaradi izseljevanja iz ekonomskih razlogov in emigracije velikega dela turškega prebivalstva v Turčijo. Nizka rodnost, značilna že v socialističnem obdobju, se je v 90. letih zaradi gospodarske krize in padca življenjske ravni še znižala in je med najnižjimi na svetu. Največ prebivalcev je po narodnosti Bolgarov (86 %), ki govorijo bolgarski jezik (pisava cirilica). Največja narodna manjšina so Turki (ok. 800.000, 10 %), ki so bili v socialističnem obdobju izpostavljeni močni prisilni bolgarizaciji. Po 1989 se jih je izselilo okoli 300.000, največ v Turčijo. V Rodopih živi okoli 200.000 islamiziranih Bolgarov (Pomaki), Makedonci (uradno ok. 2000), ki se prištevajo k Bolgarom in niso priznani za narodno manjšino. V Bolgariji živi tudi več kot 300.000 Romov (4 % preb.). Versko opredeljeni prebivalci so večinoma pravoslavni (avtokefalna Bolgarska pravoslavna cerkev), Turki in Pomaki so večinoma muslimani, čeprav se majhen del Turkov in dobra polovica Romov opredeljuje kot kristjani (pravoslavni, katoliki in evangeličani).

Upravna delitev uredi

Glavni članek: Upravna delitev Bolgarije.

Od leta 1999 je Bolgarija razdeljena na 28 okrajev, imenovanih oblast, kar je nadomestilo razdelitev iz leta 1987, ko je bila razdeljena na 9 pokrajin/okrajev. Vsi okraji so poimenovani po središču okraja, razen Sofijskega okraja, katerega glavno mesto Sofija tvori samostojen okraj. Oblasti so:

  1. Okraj Blagoevgrad (Област Благоевград)
  2. Okraj Burgas (Област Бургас)
  3. Okraj Dobrič (Област Добрич)
  4. Okraj Gabrovo (Област Габрово)
  5. Okraj Haskovo (Област Хасково)
  6. Okraj Krdžali (Област Кърджали)
  7. Okraj Kjustendil (Област Кюстендил)
  8. Okraj Loveč (Област Ловеч)
  9. Okraj Montana (Област Монтана)
  10. Okraj Pazardžik (Област Пазарджик)
  11. Okraj Pernik (Област Перник)
  12. Okraj Pleven (Област Плевен)
  13. Okraj Plovdiv (Област Пловдив)
  14. Okraj Razgrad (Област Разград)
  15. Okraj Ruse (Област Русе)
  16. Okraj Šumen (Област Шумен)
  17. Okraj Silistra (Област Силистра)
  18. Okraj Sliven (Област Сливен)
  19. Okraj Smoljan (Област Смолян)
  20. mesto Sofija (София-град)
  21. Sofijski okraj (Софийска област)
  22. Okraj Stara Zagora (Област Стара Загора)
  23. Okraj Trgovište (Област Търговище)
  24. Okraj Varna (Област Варна)
  25. Okraj Veliko Trnovo (Област Велико Търново)
  26. Okraj Vidin (Област Видин)
  27. Okraj Vraca (Област Враца)
  28. Okraj Jambol (Област Ямбол)

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ 2011 Bulgarian census. National Statistical Institute of Bulgaria. http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf. 
  2. ↑ 2011 Bulgarian census. Nacionalni inštitut za statistiko Republike Bolgarije. http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf. 
  3. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Bulgaria)«. IMF.org. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 11. oktobra 2023.
  4. ↑ Penin, Rumen (2007). Природна география на България [Natural Geography of Bulgaria] (v bolgarščini). Bulvest 2000. str. 18. ISBN 978-954-18-0546-6.
  5. ↑ »Country comparison: Area«. The World Factbook. Central Intelligence Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2018. Pridobljeno 4. decembra 2011.

Zunanje povezave uredi


 

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bolgarija&oldid=6200853«