Boštanj, Grosuplje

nekdanje naselje v Sloveniji

Boštanj (izgovarjava [ˈbɔːʃtan], včasih Boštanjska vas, nemško Weißenstein[2]) je nekdanje naselje v južnem delu vasi Veliko Mlačevo v občini Grosuplje v osrednji Sloveniji. Leži na Dolenjskem in je danes s preostankom občine del Osrednjeslovenske statistične regije.

Boštanj
Boštanj se nahaja v Slovenija
Boštanj
Boštanj
Geografska lega v Sloveniji
45°55′52″N 14°40′23″E / 45.93111°N 14.67306°E / 45.93111; 14.67306
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska statistična regija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaGrosuplje
Združen v Veliko Mlačevo1953
Nadm. višina328 m
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
[[]]

Geografija uredi

Boštanj stoji na hribu vzhodno od cerkve svetega Martina v Velikem Mlačevem. Pod hribom teče potok Podlomščica, ki se izliva v Radensko polje.

Zgodovina uredi

O zgodnji poselitvi območja pričajo ostanki prazgodovinskih gomil in rimski grobovi. Po drugi svetovni vojni so oblasti ustanovile državno kmetijo Boštanj, ki je v Ljubljano prodajala mleko. Opekarna južno od naselja je bila opuščena leta 1962, žaga pri Boštanju pa je prenehala delovati leta 1965.[3] Boštanj je bil leta 1953 priključen Velikemu Mlačevu in s tem izgubil status samostojnega naselja.[4][5]

Grad uredi

Notranjost
Južni zid
Razvaline gradu Boštanj

Grad Boštanj (nemško Weißenstein) stoji na temeljih rimske utrdbe.[3] Sredi 16. stoletja ga je zgradil Jakob Lamberški. Leta 1678 je lastništvo prevzela družina Ursini-Blagay, ki si je grad lastila do začetka 20. stoletja. V zasnovi je šlo za renesančno trdnjavo pravkotne oblike, utrjeno s stolpi in obrambnim obzidjem.[6] V gradu je bilo veliko poznogotskih in renesančnih arhitekturnih elementov, poleg tega pa so bile v gradu tudi dragocene rokokojske in klasicistične stenske in stropne poslikave.[3] Med drugo svetovno vojno so partizani potem, ko so obkoljene belogardiste na gradu prisilili k umiku na grad Turjak,[7] 12. septembra 1943 grad oplenili in požgali.[3][8] Grad je gorel 14 dni, domačim gasilcem pa je bilo gašenje požara prepovedano.[9]

Sklici uredi

  1. Krajevni leksikon Dravske Banovine (PDF). Ljubljana: Zveza za tujski promet za Slovenijo. 1937. str. 344.
  2. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko (PDF). Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna. 1906. str. 112.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Savnik, Roman (1971). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 159.
  4. Razširjeni seznam sprememb naselij od 1948 do 1964: preimenovanja, združevanja, odcepitve, pristavki, razglasitve in ukinitve. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. 1965. str. 115.
  5. »Veliko Mlačevo«. Občina Grosuplje. Pridobljeno 6. januarja 2019.
  6. Podatki z informativne table ob gradu Boštanj.
  7. Saje, Franček. 1952. Belogardizem. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, p. 592.
  8. Maček, Janko. 2011. "Usodna jesen 1943." Zaveza 80 (19 July) Arhivirano 2012-06-29 na Wayback Machine.
  9. Zagradec pri Grosupljem Volunteer Fire Department Arhivirano 2013-06-11 na Wayback Machine.

Zunanje povezave uredi