Bloška Polica

naselje v Sloveniji

Bloška Polica je gručasto naselje v Občini Cerknica. Nahaja se na terasi na južnem pobočju Bloške planote, ob križišču poti iz Cerknice proti Staremu trgu pri Ložu in na Bloke.

Bloška Polica
Razglednica Bloške Police iz leta 1908
Razglednica Bloške Police iz leta 1908
Bloška Polica se nahaja v Slovenija
Bloška Polica
Bloška Polica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°45′35.89″N 14°28′10.01″E / 45.7599694°N 14.4694472°E / 45.7599694; 14.4694472
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPrimorsko-notranjska regija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaCerknica
Površina
 • Skupno4,17 km2
Nadm. višina
682,2 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno89
 • Gostota21 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi

Pod naseljem je suhi kraški dol Poliško polje, na katerem so njive. Cesta proti Staremu trgu pri Ložu ga deli na »Velike njive« in »Rupence«. Čedalje manj je preoranih polj za pridelovanje poljščin, preostale površine se uporabljajo za košnjo krme živine. Na vzpetinah okoli vasi so vaščani popolnoma opustili košnjo, zato jih je zarastlo drevje in gozd se je razširil zelo blizu vasi. Na južnem obrobju se dviga gozdnato kraško hribovje. 2 km stran se pod Križno goro nahaja 8230 m dolga Križna jama, znana predvsem po podzemnih jezerih s sigastimi pregradami in najdišču kosti jamskih medvedov.

Vas je bila prvotno na manjši vzpetini jugozahodno od današnje vasi, t. i. Sela. Tam je še vedno lahko videti dobro ohranjene terase, ni pa zidanih ostankov. Vaščani so vodo dobivali iz dveh studencev na obrobju vasi, imenovanih Grdin in Pri lip'ci.

V naselju stoji cerkev svetega Vincencija, ki se prvič omenja leta 1526. Ladjo in slavoločno steno prekrivajo freske poznega 15. oziroma začetek 16. stoletja. Na severni steni ladje je naslikan Poklon Svetih treh kraljev, na slavoločni steni pa sv. Valerija, sv. Barbara in prizor Marijinega oznanjenja. Kasetiran in poslikan strop je iz leta 1693. Letnica je zapisana na obstropni deski. Glavni oltar, tip »zlatega« oltarja, je iz osemdesetih let 17. stoletja. Cerkev ima zvonik na preslico.

Prebivalstvo uredi

Etnična sestava 1991:

Sklici in opombe uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.

Viri uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi