Bližinski detonator

Bližinski detonator tudi bližinsko stikalo, (ang. Proximity fuze) je naprava, ki detonira eksploziv, ko se projektil (bomba) nahaja v bližini tarče. Obstaja več vrst bližinskih detonaterjev glede na mesto uporabe: ladje, letala, rakete, tanki in drugo. Bližinski detonator je bil ena izmed najbolj pomembnih tehnoloških inovacij 2. Svetovne vojne. Bližinski detonator je tehnološko bolj zapletena naprava kot kontaktni detonanator.

Eden izmed prvih praktični primerkov je imel kodno ime VT fuze (Variable Time fuze), ki je bil razvit v Britaniji.^[1]Na njem so delali inženirji Sir Samuel Curran, W. A. S. Butement in Merle A. Tuve. Tudi Nemci so delali na bližinskih detonatorjih v 1930ih, ki pa so delovali na kapacitivnosti namesto radarja.

Pred izumom te vrste detonatorjev so uporabljali kontaktne detonatorje, časovni detonator ali pa višinomer. Vsi omenjeni so imeli omejitev. Verjetnost direktnega zadetka je bila sorazmerno majhna, zato imajo bližinski detonatorji veliko prednost.

Bližinski detonatoraji se lahko nastavljeni da detonirajo nad določeno višino nad zemljo, kar je uporabno pri artilerijskih in minometalskih projektilih.

Galerija uredi

120mm visoko eksplozivni minometni projektil z bližinskim detonatorjem
120mm visoko eksplozivni minometni projektil z M734 bližinskim detonatorjem
60mm visoko eksplozivni minometni projektil z bližinskim detonatorjem
155mm artilerijski projektil

Tipi senzorjev uredi

Radijski uredi

Projektil ima mikro radijski oddajnik, ki uporablja trup projektila kot anteno. Oddajnik oddaja kontinuirano pri frekvenci 180–220 MHz. Pri približevanje tarče pride do interferenčenga vzorca, ki se spreminja glede na oddaljenost od tarče. Signal se pošlje v filter signalov, ki pod ustreznimi pogojih detonira.

Optični uredi

So bili razviti leta 1935 in bili patentirani leta 1936 v Veliki Britaniji. Uporablja toroidalno lečo, ki je nameščena pravokotno na os projektila in koncentrira svetlobo na foto celico. Ko se koncentracija svetlobe na foto celici spremeni za prej določeno količino se sproži detonacija.

Moderne rakete zrak-zrak uporabljajo laserje. Laserji med letom oddajo svetlobo v prosti zrak, ko žarki dosešejo tarčo se jih del odbije nazaj in povzroči detonacijo.

Akustični uredi

Uporabljajo mikrofon. Letalski motorji oddajajo določeno frekvenco, ta se potem filtrira in pod pravilnimi pogoji sproži detonacijo.

Magnetni uredi

rightNemška magnetna mina iz 2. Svetovne vojne

Delujejo na spremembni magnetnega polja, ki ga pozročijo velike mase jekla, kot so npr. ladje. Uporablja se v minah in torpedih. Te detonatorje ne delujejo pri nemagnetnih trupih ladij kot so minolovci, kdaj se uporablja termin "degaussing".

Tlačni uredi

Nekatere protiladijske mine detektirajo spremembo tlaka, ki jo povzročijo ladje, ki plujejo nad mino

Glej tudi uredi

Sklici in reference uredi

↑ Brennen, James W. (september 1968), The Proximity Fuze Whose Brainchild?, United States Naval Institute Proceedings.{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

Baxter, James Phinney (1968) [1946], Scientists Against Time, Cambridge, MA: MIT Press, ISBN 978-0-262-52012-6
Bureau of Ordnance (15. maj 1946), VT Fuzes For Projectiles and Spin-Stabilized Rockets, Ordnance Pamphlet, zv. OP 1480, U. S. Navy Bureau of Ordnance, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2012, pridobljeno 31. maja 2014
Bush, Vannevar (1970), Pieces of the Action, New York: William Morrow and Company, Inc.
Hogg, Ian V. (2002), British & American Artillery of World War Two (revised izd.), Greenhill Books, ISBN 978-1-85367-478-5
Sharpe, Edward A. (2003), »The Radio Proximity Fuze: A survey«, Vintage Electrics, 2 (1)
Fuzes, Proximity, Electrical: Part One (PDF), Engineering Design Handbook: Ammunition Series, United States Army Materiel Command, Julij 1963, AMCP 706-211, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. marca 2018, pridobljeno 31. maja 2014
Fuzes, Proximity, Electrical: Part Two, Engineering Design Handbook: Ammunition Series, United States Army Materiel Command, AMCP 706-212
Fuzes, Proximity, Electrical: Part Three, Engineering Design Handbook: Ammunition Series, United States Army Materiel Command, AMCP 706-213
Fuzes, Proximity, Electrical: Part Four, Engineering Design Handbook: Ammunition Series, United States Army Materiel Command, AMCP 706-214
Fuzes, Proximity, Electrical: Part Five, Engineering Design Handbook: Ammunition Series, United States Army Materiel Command, Avgust 1963, AMCP 706-215, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2013, pridobljeno 31. maja 2014

Zunanje povezave uredi

Poglejte si besedo bližinski detonator v Wikislovarju, prostem slovarju.

Navy Historical Centre - Radio Proximity (VT) Fuzes Arhivirano 2014-02-09 na Wayback Machine.
http://www.amc.army.mil/amc/ho/studies/fuze.html Arhivirano 2008-03-06 at Archive.is ^{[mrtva povezava]}
Southwest Museum of Engineering,Communications and Computation - The Radio Proximity Fuze - A survey
Southwest Museum of Engineering,Communications and Computation - Proximity Fuze History
The Pacific War: The U.S. Navy-The Proximity (Variable-Time) Fuze
The Johns Hopkins University Applied Physics Laboratory Arhivirano 2013-10-15 na Wayback Machine.
11100 Johns Hopkins Road, Laurel, Maryland 20723
• 240-228-5000 (Washington, DC, area) • 443-778-5000 (Baltimore area)

[Brennen,_1968-1] Brennen, James W. (september 1968), The Proximity Fuze Whose Brainchild?, United States Naval Institute Proceedings.{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[1]