Bitka pri Trafalgarju

Bitka pri Trafalgarju je bila pomorska bitka med združenim francoskim in španskim ladjevjem ter britanskim ladjevjem v času Napoleonovih vojn. Do bitke je prišlo 21. oktobra 1805 pri rtu Trafalgar, v bližini španskega pristanišča Cadiz, po tem, ko je Napoleon ukazal admiralu Pierreu Villeneuvu, naj za vsako ceno zapusti pristanišče Cádiz. Združeno ladjevje, ki ga je sestavljalo triintrideset ladij, je v bližini rta naletelo na zasedo sedemindvajsetih britanskih ladij pod poveljstvom admirala Horatia Nelsona. Vnela se je srdita bitka, v kateri je združeno ladjevje izgubilo dvaindvajset ladij, Britanci pa niti ene. V bitki je bil admiral Nelson smrtno ranjen, Britancem pa je uspelo zajeti francosko admiralsko ladjo Bucentaure, skupaj z admiralom Pierrom Villeneuvom. Poraz združenega francosko-španskega ladjevja je Napoleonu prekrižal načrte za izkrcanje njegovih čet v Angliji.

Bitka pri Trafalgarju
Del napoleonskih vojn

Slika prikazuje bitko pri rtu Trafalgar z Nelsonovo admiralsko ladjo Victory v ospredju.
Datum21. oktober, 1805
Prizorišče
Izid Britanska zmaga
Udeleženci
Združeno kraljestvo Prvo Francosko cesarstvo
Španija
Poveljniki in vodje
Horatio Nelson Pierre Villeneuve
Federico Gravina
Moč
27 linijskih bojnih ladij in 6 ostalih

Francija: 18 linijskih ladij in 8 ostalih

Španija: 15 linijskih ladij
Žrtve in izgube

449 mrtvih,
1.246 ranjenih


Skupaj: 1.695

7.000 ujetih,
21 zajetih ladij,
1 ladja uničena Francija: 2.218 mrtvih,
1.155 ranjenih

Španija: 1.025 mrtvih,
1.383 ranjenih


Skupaj: 12.781

Glej tudi uredi

Zunanje povezave (v angleščini) uredi