Bitka pri Savi (388)

Bitka pri Savi leta 388 je bil vojaški spopad med vojskama rimskega uzurpatorja Magna Maksima in vzhodnega rimskega cesarja Teodozija I..

Bitka pri Savi
Del rimskih državljanskih vojn
Datum 388 Prizorišče reka Sava pri Sisciu v sedanji Hrvaški Izid zmaga Vzhodnega rimskega cesarstva
Udeleženci
Vzhodno rimsko cesarstvo	vojska Magna Maskima
Poveljniki in vodje
Teodozij I.	Magn Maksim
Moč
ni znano	ni znano
Žrtve in izgube
ni znano	ni znano

Ozadje

Guvernerja Britanije Magna Maksima so britanske legije v uporu proti zahodnemu rimskemu cesarju Gracijanu leta 383 proglasile za rimskega cesarja. Maksim je vdrl v Galijo in pri Parizu porazil Gracijana, katerega so malo kasneje v Lyonu ubili. Maksim je osvojil celo Zahodno rimsko cesarstvo, razen Italije, in od tam pregnal Gracijanovega brata in naslednika Valentinijana II.. Valentijan je zaprosil za pomoč vzhodnega cesarja Teodozija I.. Vojski sta se spopadli ob Savi pri Siscii. Maksim se je po porazu umaknil v Akvilejo, kjer so ga oblegali in prisilili k vdaji. 28. septembra 388 so ga usmrtili.

Posledice

Z Maksimovo smrtjo se je končala še ena od številnih rimskih državljanskih vojn. Valentinijan II. se je vrnil na prestol Zahodnega cesarstva.

Vira

• Walter Schmid, Emona. Dunaj, 1913. COBISS 1577312.
• Friedrich Lotter, Rajko Brato, Helmut Castritius, Völkerverschiebungen im Ostalpen-Mitteldonau-Raum zwischen Antike und Mittelalter (375−600), Reallexikon der Germanischen Altertumskunde, dopolnjeni zvezek 39. De Gruyter, Berlin-New York 2003. ISBN 978-3110178555, str. 84 f.