Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.

Boeocija

Περιφερειακή ενότητα
Βοιωτίας
Pokrajina
Občine Beocije
Občine Beocije
Boeocija na karti Grčije
Boeocija na karti Grčije
Koordinati: 38°25′N 23°05′E / 38.417°N 23.083°E / 38.417; 23.083
DržavaZastava Grčije Grčija
RegijaOsrednja Grčija
Glavno mestoLivadeia
Površina
 • Skupno3.211 km2
Prebivalstvo
 (2011)
 • Skupno117.920
 • Gostota37 preb./km2
Časovni pasUTC+2
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Poštne številke
32x xx, 190 12
Področna koda226x0
Koda ISO 3166GR-03
Registracijske tabliceΒΙ
Spletna stran[www.viotia.gr www.viotia.gr]

Beocija je 3170 km² velika pokrajina z okoli 120.000 prebivalci in glavnim mestom Livadeia (okoli 18.000 prebivalcev). Beocija je središče območja na katerem prideljujejo bombaž.

Zgodovina uredi

V Antiki je bilo v Beociji več uspešnih mest; Tebe, Tangara, Orhomen in Plateja. Okoli leta 1000 pr. n. št. so Bojčani vdrli na območje, ki ga je naseljevalo mikensko prebivalstvo. Tebe so bile že v času mikenske dobe pomembno mesto, ki ga je po legendi ustanovil kralj Kadem. Od 6. stetja pr. n. št. je bila Beocija zvezna država 15 mest pod vodstvom Teb, v 4. stoletju pr. n. št. pa je postala pomembna politična in vojaška sila. Na prehodu iz 3. v 2. stoletje pr. n. št. so njeni vojaki pomagali Makedoncem v bojih z Rimljani, leta 146 pr. n. št. pa je bila Beocija podrejena provinci Makedoniji. V zgodnjem grškem obdobju je bila Beocija kulturno pomembna, pozneje pa je pregovorno veljala za zaostalo pokrajino.

Pri Plateji je bila leta 479 pr. n. št. bitka med Perzijci in Grki. V Tangari pa je bilo središče proizvodnje antičnih glinenih figuric. Skozi stoletja mesta v Beociji počasi propadajo in v 1. stetju pr. n. št. so že vsa upostošena in zravnana z zemljo.

Krščanski zgodovinski viri navajajo, da je v Beociji v 1. stoletju umrl sveti Luka, sicer doma iz Antiohije v Siriji, ki mu pripisujejo avtorstvo Evangelija po Luku in Apostolska dela.

Viri uredi

  • Veliki splošni leksikon, DZS, Ljubljana, 2006
  • Enciklopedija leksikonografskog zavoda, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966