Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja. Leta 2009 je mesto imelo 50.199 prebivalcev.

Belfort
Lega
Zemljevid
Belfort se nahaja v Francija
Belfort
Belfort se nahaja v Burgundija - Franche-Comté
Belfort
47°38′15″N 6°51′46″E / 47.63750°N 6.86278°E / 47.63750; 6.86278Koordinati: 47°38′15″N 6°51′46″E / 47.63750°N 6.86278°E / 47.63750; 6.86278
DržavaFrancija
RegijaBurgundija-Franche-Comté
DepartmaTerritoire de Belfort
OkrožjeBelfort
Kantonsedež petih kantonov
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost Belfort
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Étienne Butzbach
Površina
1
17,1 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
45.155
 • Gostota2.600 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
90010 /90000
Nadmorska višina354–650 m
(povp. 358 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija uredi

Mesto leži ob reki Savoureuse v bližini meje z Nemčijo in Švico, na strateško pomembni poti med Renom in Rono, tako imenovanih Burgundskih vratih.

Administracija uredi

Belfort je sedež petih kantonov:

  • Kanton Belfort-Center (del občine Belfort: 10.231 prebivalcev),
  • Kanton Belfort-Jug (del občine Belfort: 8.127 prebivalcev),
  • Kanton Belfort-Sever (del občine Belfort: 8.329 prebivalcev),
  • Kanton Belfort-Vzhod (del občine Belfort: 14.851 prebivalci),
  • Kanton Belfort-Zahod (del občine Belfort: 8.808 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Beaucourt, Châtenois-les-Forges, Danjoutin, Delle, Fontaine, Giromagny, Grandvillars, Offemont, Rougemont-le-Château in Valdoie s 141.958 prebivalci.

Zgodovina uredi

Ozemlje Belforta je bilo za časa rimske Galije naseljeno z galskim plemenom Rauraci.

Ime se prvikrat omenja v sporazumu iz Grandvillarsa leta 1226 kot Beau fort, ozemlje pod pristojnostjo grofov iz Montbéliarda, kateri so mu leta 1307 podelili ustanovno listino. S poroko Jeanette de Montbéliard in Alberta Habsburškega (sredina 14. stoletja) je mesto postalo avstrijsko, po Vestfalskem miru (1648), s katerim se je končala tridesetletna vojna, pa je prešlo k Franciji. Med francosko revolucijo je bilo vključeno v departma Haut-Rhin oz. Alzacijo, kjer je ostalo do francosko-pruske vojne. Po obleganju mesta (3. november 1870-18. februar 1871) in kasnejši pruski aneksiji Lorene in Alzacije je Belfort ostal v francoskih rokah ter oblikoval novoustanovljeni departma Territoire de Belfort. Med drugo svetovno vojno je bil okupiran, osvobojen 22. novembra 1944.

Zanimivosti uredi

 
Belfortski lev
  • Belfortska citadela iz druge polovice 17. stoletja, zgrajena po načrtih francoskega vojaškega inženirja in arhitekta Vaubana,
  • katedrala sv. Krištofa, grajena v letih 1727-1750 (severni stolp 1845), od 3. novembra 1979 sedež škofije Belfort-Montbéliard, ustanovljene na delu ozemlja Besançonske nadškofije, francoski narodni spomenik od 1930,
  • Belfortski lev, delo francoskega arhitekta Bartholdija, v spomin na obleganje mesta 1870,
  • Trg republike, spomenik treh obleganj (1813, 1815, 1870)

Pobratena mesta uredi

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.