Aukštaitija
Aukštaitija (litovsko Aukštaitija, v prevodu Zgornje dežele) je ena od petih etnografskih regij Litve.[1][2] Ime izvira ali iz njene geografske lege v zgornjem porečju Nemena (litovsko Nemunas) ali je povezano z nižavjem, ki sega do Šiauliaia.
Aukštaitija | |||
|---|---|---|---|
Etnografska regija Litve | |||
 Pogled s hriba Ladakalnis na Narodni park Aukštaitija | |||
| |||
| Geslo: Patriam tuam mundum existima Mislite na svojo državo kot na svet | |||
 Lega Aukštaitija znotraj Litve | |||
| 55°43′30″N 24°21′50″E / 55.72500°N 24.36389°EKoordinati: 55°43′30″N 24°21′50″E / 55.72500°N 24.36389°E | |||
| Država |  Litva Latvija  Belorusija | ||
| Glavno mesto | Panevėžys | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 28.000 km2 | ||
| Prebivalstvo | |||
| • Skupno | 900.000 | ||
| • Gostota | 32 preb./km2 | ||
| Časovni pas | UTC2 (CET (GMT +2)) | ||
Geografija uredi
Aukštaitija je v severovzhodnem delu Litve in zajema tudi majhen del Latvije in Belorusije. Največje mesto v celotni regiji je Panevėžys, ki se šteje za njeno glavno mesto, čeprav ne v povsem političnem smislu. Drugo največje litovsko mesto Kaunas deli na dvoje reka Nemen, tako da spada v Aukštaitijo samo njegov severni del. Južni del mesta spada v Suvalkijo. Največja mesta po številu prebivalcev so:
- Kaunas – 298.753
- Panevėžys – 84.587
- Jonava – 26.423
- Utena – 25.397
- Kėdainiai – 22.677
- Ukmergė – 20.154
- Visaginas – 18.024
- Radviliškis – 15.161
V regiji je veliko jezer, zlasti na vzhodu.
Zgodovina uredi
Zgodovinsko gledano je Aukštaitija do 13. stoletja ustrezala Kneževini Litvi. Njena prva prestolnica je bil najverjetneje Kernavė. V Gediminasovem sporazumu iz leta 1322 je Aukštaitija imenovana terra Eustoythen (dežela Aukštajtov).[3] Nekateri nemški viri so velikega kneza Gediminasa, po katerem se imenuje dinastija Gediminovičev, imenovali tudi rex de Owsteiten (kralj Aukštaitije).[4] V pruski kroniki, napisani okoli leta 1326, je bila omenjena kot Austechia.[3] Politično je od konca 13. stoletja obsegala kneževino Vilna/Litva in kneževino Trakai. Ime Aukštaitija se je morda uporabljalo za označevanje obeh skupaj. Od 15. stoletja sta kneževini Trakai in Vilna sestavljali Aukštaitijo kot politično in etnično zasnovano enoto, znano tudi kot ožje Litva.
"Mi ne vemo, po čigavi zaslugi ali krivdi je bila sprejeta taka odločitev, ali s čim smo vaše gospodstvo tako užalili, da se je vaše gospodstvo usmerilo proti nam in nam povsod povzročalo stisko. Najprej ste sprejeli in objavili odločitev o deželi Samogitiji, ki je naša dediščina in naša domovina iz pravnega nasledstva prednikov in starešin. Še vedno jo imamo v lasti, je in je vedno bila ista litovska zemlja, ker je en jezik in isti prebivalci. Toda ker se dežela Samogitija nahaja nižje od dežele Litve, se imenuje Samogitia. V litovščini se imenuje Žemaitija, kar pomeni Spodnja dežela. In Samogiti imenujejo Litvo Aukštaitija, ker je s samogitskega vidika Zgornja dežela. Žemaiti se že od nekdaj imenujejo Litovci in nikoli Samogiti, in zaradi take istovetnosti (sic) v našem pismu ne pišemo o Samogitiji, ker je vse eno: ena država in prav tako prebivalci."
— Vitautas Veliki, odlomek iz njegovega v latinščini pisanega pisma, poslanega 11. marca 1420 Sigismundu Luksemburškemu, cesarju Svetega rimskega cesarstva. V njem je opisano jedro Velike litovske kneževine, sestavljeno iz Samogitije
Demografija uredi
Domačini večinoma govorijo aukštaitsko narečje litovščine. Po novi klasifikaciji narečij je litovščina razdeljena na samo dve narečji, aukštaitsko in samogitsko, pri čemer so vsa prejšnja narečja razvrščena kot podnarečja. Sudovsko in dzūkijsko narečje zdaj veljata za podnarečji aukštaitščine.
Regija ima na vzhodu rusko in belorusko manjšino. Tamkajšnja podnarečja imajo zato več izposojenih besed iz teh jezikov. Uporaba narečij se v Litvi na splošno zmanjšuje.
Sklici uredi
- ↑ »Highlands (Aukštaitija)«. Lithuania.travel. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2023. Pridobljeno 10. julija 2021.
- ↑ »Regions of Lithuania: What to See | True Lithuania«. TrueLithuania.com. Pridobljeno 10. julija 2021.
- ↑ 3,0 3,1 Zinkevičius, Zigmas. »Etnonimas aukštaičiai amžių bėgyje«. Lituanistika.lt. Žiemgalos leidykla. Pridobljeno 9. maja 2021.
- ↑ Rowell, Stephen Christopher (1994). Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295-1345 (v angleščini). Cambridge: Cambridge University Press. str. 50. ISBN 978-1-107-65876-9. Pridobljeno 12. julija 2021.
- ↑ Vytautas the Great; Valkūnas, Leonas (prevod iz latinščine). Vytauto laiškai [Letters of Vytautas the Great] (PDF) (v litovščini). Vilnius University, Institute of Lithuanian Literature and Folklore. str. 6. Pridobljeno 9. maja 2021.
- ↑ »Lietuvos etnografiniai regionai – ar pažįstate juos visus?«. DELFI (v litovščini). Pridobljeno 9. maja 2021.
- ↑ »Aukštaitija«. Ekgt.lt (v litovščini). Etninės kultūros globos taryba (Council for the Protection of Ethnic Culture). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2021. Pridobljeno 9. maja 2021.
Viri uredi
- Alma Ragauskaitė (2016). Lietuvos etnokultūrinis regionavimas (Disertacija)
- Lietuvos kultūra: Aukštaitijos papročiai (sud. Žilvytis Šaknys). – Vilnius: Lietuvos istorijos instituto leidykla, 2007. ISBN 978-9986-780-96-0
- Aukštaitija. Etninės kultūros globos taryba Arhivirano 2021-10-16 na Wayback Machine.
- Aukštaičių deimančiukai: LRT laida apie Aukštaitijos kultūrinį palikimą, renginius, nūdienos darbus ir pastangas išsaugoti etninius savitumus Arhivirano 2007-11-30 na Wayback Machine.