Astigmatizem (oko)
Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost, starogrško α-: a- - ne, brez + stigma, starogrško στίγματοσ: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem[1][2]) je optična napaka (motnja) očesa, pri kateri je vid zabrisan zaradi nezmožnosti njegove optike prikazati ostro sliko točkastega telesa v gorišču na mrežnici. Povzroča jo nepravilna ukrivljenost (npr. neenakomerna izbočenost) roženice ali očesne leče. Obstajata dve glavni vrsti astigmatizma: pravilni in nepravilni. Nepravilni astigmatizem velikokrat povzroča roženična brazgotina ali sipanja v prozorni leči, in ga je nemogoče popraviti s standardnimi očalnimi lečami. Popraviti pa ga je mogoče s kontaktnimi lečami. Pravilni astigmatizem, ki izhaja iz nepravilnosti v roženici ali prozornosti leče, se lahko popravi s toričnimi lečami - lečami, katerih ploskev je kombinacija krogelne in valjne ploskve. Torična ploskev spominja na ploskev žoge pri ameriškem nogometu ali krofa, in ima dva pravilna polmera, enega manjšega od drugega.[3] Prve leče za očala, ki so popravljale astigmatizem, so izdelali leta 1841 v Filadelfiji.
| Astigmatizem | |
|---|---|
| Specialnost | okulistika  |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | H52.2 |
| MKB-9 | 367.2 |
Ametropija astigmatičnega očesa izhaja iz razlike med stopnjo ukrivljenega loma dveh različnih meridijanov, saj ima oko v različnih ravninah različna gorišča. V oftalmologiji sta vodoravna in navpična ravnina imenovani sagitalna in tangentna. Slika se na primer lahko pojavi jasna na mrežnici v sagitalni ravnini, ne pa tudi v tangentni. Astigmatizem povzroča težave pri vidu finih podrobnosti, včasih pa tudi nagnjenost navpičnih linij (npr. sten). Astigmatična optika človeškega očesa se lahko velikokrat popravi z očali, trdimi kontaktnimi lečami ali kontaktnimi lečami, ki imajo izravnalno optiko, valjnimi lečami (lečami, ki imajo v različnih ravninah različne polmere ukrivljenosti) ali z refraktivnim kirurškim posegom.
Vrste astigmatizmov uredi
Glede na os glavnih meridijanov uredi
- pravilni astigmatizem – glavna meridijana sta pravokotna
- vzdolžni astigmatizem – navpični meridijan je bolj strm (žoga ameriškega nogometa leži na strani).[4]
- prečni astigmatizem – vodoravni meridijan je bolj strm (žoga ameriškega nogometa stoji na enem od svojih koncev).[4]
- poševni astigmatizem – najbolj strma krivulja leži med 120 in 150 stopinjami, ter med 30 in 60 stopinjami.[4]
- nepravilni astigmatizem – glavna meridijana nista pravokotna
Znan tudi kot Murdochov sindrom.
V vzdolžnem astigmatizmu oči ostreje vidijo navpične črte od vodoravnih. Pri prečnem astigmatizmu je ravno narobe. Pri vzdolžnem astigmatizmu je negativni cilinder usmerjen v vodoravni osi da popravlja ametropijo. Z dodajanjem negativnega cilindra v vodoravni osi postaja vodoravna os bolj strma, tako da postaneta obe osi enako strmi. Pri prečnem astigmatizmu se dodaja pozitivni cilinder v vodoravni osi.
Pri otrocih je pogostejši vzdolžni astigmatizem, pri odraslih pa prečni.
Os se vedno meri kot kot v stopinjah med 0 in 180 stopinj v nasprotni smeri urinega kazalca. 0 in 180 ležita na vodoravnici na nivoju središča zenice, 0 pa leži na desnem očesu, če jo gleda opazovalec.
Glede na gorišči glavnih meridijanov uredi
- enostavni astigmatizem
- enostavni hiperopični (daljnovidni) astigmatizem - prva goriščnica sovpada z mrežnico, druga je za njo
- enostavni miopični (kratkovidni) astigmatizem - prva goriščnica je pred mrežnico, druga pa na njej
- sestavljeni astigmatizem
- sestavljeni daljnovidni astigmatizem - obe goriščnici sta za mrežnico
- sestavljeni kratkovidni astigmatizem - obe goriščnici sta pred njo
- mešani astigmatizem - obe goriščnici sta na obeh straneh mrežnice
Opombe in sklici uredi
- ↑ »Online Etymology Dictionary« (v angleščini). Pridobljeno 15. marca 2010.
- ↑ Tavzes, Miloš, ur. (2002). Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. COBISS 121003520.
{{navedi enciklopedijo}}: Manjkajoč ali prazen|title=(pomoč) - ↑ »Astigmatism« (v angleščini). MayoClinic.com.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 »Astigmatism« (v angleščini). Buzzle.com. Pridobljeno 21. junija 2008.
Viri uredi
- Guyton, Arthur Clifton (1985). Medicinska fiziologija (8. izdaja izd.). Beograd-Zagreb: Medicinska knjiga. COBISS 13120257.
 | Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |