Askeza

Askeza (starogrško ασκησις askezis – vaja ali vadba; v množini pomeni tekmo) je vaja v krepostnem življenju in v prizadevanju za popolnost. Asket je človek, ki goji askezo oz. spokornik ali menih (puščavnik). To je naravno močan človek, ki se odreče (mnogim) življenjskim užitkom. Izraz je znan predvsem v budističnem okolju.

Askeza uredi

Askeza je način življenja, ki obstaja v premagovanju grešnih strasti, v telesni pokori, postu in miloščini, kakor tudi v opravljanju določenih pobožnih vaj in dobrih del.

Katoliška Cerkev za posebna dela askeza namenja odpustke.

Vrste askeze uredi

Negativna askeza je obvladovanje telesnih nagnjenj v korist duhovnega življenja v krščanstvu; pri stoikih ali kvietistih ima askeza namen mrtvičenja; v muslimanstvu trpinčenja, v budizmu pa izničenja in prehoda v mirovanje nirvane.

Pozitivna askeza je v krščanstvu napredovanje v molitvenem in krepostnem življenju.

Naravna askeza uporablja le človeška sredstva kot so: meditacija ali premišljevanje, telovadba, dieta, premagovanje raznih ovir in tudi šport.

Nadnaravna askeza. Verska, zlasti krščanska askeza uporablja tudi nadnaravna sredstva za pridobitev in povečanje Božje milosti.

Asketizem uredi

Asketizem je prizadevanje najmočnejše sredstvo za pridobivanje verske in nravne popolnosti, ki cveti zlasti med redovniki, ki se na to pot obvežejo s trojnimi zaobljubami: uboštva, čistosti in pokorščine. Asketizem v širšem pomenu predstavlja filozofijo, ki nalaga prostovoljno in zavestno odpoved materialnim, telesnim in tudi duhovnim potrebam.

Asketika uredi

Asketika je verska znanost, ki obravnava bistvo, modrosslovje, način in zgodovino askeze. V ožjem pomenu je ena od vej moralke ali nravoslovja.

O asketiki so med drugimi pisali poljubno ali znanstveno:

Sveti Frančišek Saleški: Filoteja
F. X. Mutz: Krščanska asketika
Tomaž Kempčan: Hoja za Kristusom

^[1]

Galerija slik uredi

Bizantinska ikona: Gregor Palamas
El Greco: Janez Krstnik - Spokornik
Bičarji na lesorezu iz 15. stoletja
Simon Stolpnik Starejši (levo) in Simeon Stolpnik Mlajši ikona
Goli asket Mahavira sprejema miloščino (sodobna predstavitev v hramu Jaina)
Budistični menihi na Tajskem beračijo
Asketa Sadhusa v Kathmanduju.
Buda kot asket (kip iz polovice 3. stoletja - Britanski muzej)
Egiptovski asket Onufrij Veliki iz 4. stoletja.
Gautama kot spokornik.

Viri uredi

B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
S. Bálint: Ünnepi kalendárium I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép-

európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977.

O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989.
Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.

Opombe uredi

↑ Béla Bangha. Katolikus lexikon I. str. 119.

Zunanje povezave uredi

Ta članek o religiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Béla Bangha. Katolikus lexikon I. str. 119.

[1]