Arpalik
Arpalik (turško arpalık) je izraz, ki je v Osmanskem cesarstvu pomenil veliko zemljiško posest, na primer sandžak, ki je bila začasno dodeljena osebi na visokem položaju v državni hierarhiji, ali krajišniku (nekakšen mejni grof), dokler niso zanjo našli ustreznega položaja.[1] Arpalik je bil torej vrsta apanaže, ki so jo dajali v zakup članom osmanske elite.[2]
Etimologija uredi
Beseda arpa v turščini pomeni ječmen. Izraz arpalik, ki dobesedno pomeni ječmenov denar, se je v osmanskem fevdalnem sistemu nanašal na dohodke, namenjene za vzdržavanje konj oziroma manjših konjeniških enot.[3]
Zgodovina uredi
Število vezirjev (ministrov) v osmanski vladi je od 16. stoletja stalno naraščalo. Mnogi niso bili zadovoljni z dohodki, ki so jih dobivali od države, zato je Porta uvedla arpalik.[4]
Rang prejemnikov arpalika je bil pogosto višji od ranga običajnih guvernerjev okrožij.[5] Arpalik je bil uveden zato, da bi država zmanjšala stroške za visoke vladne uradnike in hkrati povečala njihove (premajhne) dohodke.[6] Portina pričakovanja so se izkazala za zgrešena, ker so se z uvedbo arpalika državni stroški še povečali.[6] Dolžnosti prejemnikov arpalika ni osmanska vlada nikoli natančno določila, kar je povzročalo pogoste napetosti med Porto in provincami.[5] Napetosti so morda dodatno prispevale k razpadu tradicionalnega timarskega sistema, ker so spahije ostali izven jasne verige poveljevanja.[5]
Na začetku (16. stoletje) je bilo število sandžakov, ki so bili podeljeni kot arpaliki, zelo majhno.[4] Po razpadu timarskega sistema so bili številni sandžaki v Anatoliji kot arpaliki podeljeni visokim državnim uradnikom.[7]
Sklici uredi
- ↑ Zeʼevi, Dror (1996). An Ottoman century: the district of Jerusalem in the 1600s. Albany: State University of New York Press, ISBN 9780585043456, OCLC 42854785. Pridobljeno 29. decembra 2011.
- ↑ Somel, Selcuk Aksin (2010). The A to Z of the Ottoman Empire. Lanham, Md. : Scarecrow Press. ISBN 978-1-4617-3176-4.
- ↑ M.Th. Houtsma, T.W. Arnold, A.J. Wensinck (1993). EJ. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913-1936. Brill. str. 460. ISBN 90-04-09796-1.
- ↑ 4,0 4,1 Kemal Çiçek, Ercüment Kuran, Nejat Göyünç, İlber Ortaylı (2000). The Great Ottoman-Turkish Civilisation. Yeni Türkiye. str. 1. ISBN 978-975-6782-20-0.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Ze'evi, Dror (1. februar 2012). Ottoman Century, An: The District of Jerusalem in the 1600s. SUNY Press. str. 121. ISBN 978-1-4384-2475-0.
- ↑ 6,0 6,1 Nurhan Fatma Katircioglu (1984). The Ottoman ayan, 1550-1812: a struggle for legitimacy. University of Wisconsin--Madison. str.. 98-99.
- ↑ Thomas Naff, Edward Roger Owen, John Near. Eastern History Group. Oxford; University of Pennsylvania. Middle East Center (1977). Studies in eighteenth century Islamic history. Southern Illinois University Press. str. 30.