Arnulf Bavarski
Arnulf I., bavarski vojvoda (907-937). *?, † 937, pripadnik dinastije Liutpoldincev.
| Arnulf Bavarski | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 885 |
| Smrt | 14. julij 937 Regensburg[1] |
| Poklic | vladar |
Arnulf je bil sin bavarskega mejnega grofa Liutpolda in Kunigunde. Oče Liutpold je leta 907 padel v spopadu med bavarsko-karantansko vojsko in Madžari, po očetovi smrti pa je Arnulf očeta nasledil kot bavarski vojvoda.[2] Po očetu je pridobil položaj skrbnika mladoletnega vzhodno-frankovskega vladarja Ludvika IV., kar je tedaj pomenilo vodilni položaj med Vzhodnimi Franki.[3] Že leta 908 v neki listini imenuje za »vojvodo Bavarske in vseh pripadajočih dežel«. [3] Po smrti mladega kralja leta 911 se je na vzhodno-frankovski (nemški) prestol povzpel kralj Konrad I.[3] Da bi se novi kralj utrdil na svoji oblasti, se je leta 913 tesneje povezal z Arnulfom, ko se je poročil z njegovo materjo Kunigundo.[4][3] Tudi Arnulf se je tekom svoje vladavine soočal z madžarskimi vpadi.[5] Leta 913 sta Konrad in Arnulf složno bojevala proti njim.[3] Kmalu nato so se odnosi med njima skrhali. Konrad je namreč poskušal zavladati tudi na Bavarskem, zato je leta 916 napadel Arnulfa in njegovega brata Bertolda , tako da sta zbežala na Madžarsko.[4] Od tam sta se vrnila šele po Konradovi smrti leta 918.[4]
Arnulf je imel ob svoji vrnitvi še vedno dovolj politične moči, da so ga njegovi podporniki oklicali za kralja, čeprav ni jasno ali je šlo za bavarsko ali vzhodnofrankovsko krono.[3] Leta 919 se je moral Arnulf spopadati z novim nemškim kraljem Henrikom I., [6] ki se je v letih 919-921 uspel utrditi na Bavarskem, a je Arnulfa nazadnje vseeno priznal za vojvodo. Arnulf je bil namreč nastanjen v težko zavzetnem Regensburgu.[3] Tudi Arnulf je Henrika priznal za kralja, v resnici pa je na Bavarskem še naprej vladal kot samostojen vladar (čeprav brez krone kot uradnega znamenja oblasti)- sam je npr. skliceval sinode, leta 927 pa je brez soglasja vzhodno-frankovskega vladarja lahko podpisal tudi ločeno premirje med Madžari in Bavarci.[3] Za znamenje velike moči lahko štejemo zagotovitev nasledstva za svojega sina. [3] Že leta 933 ali 934je skušal Arnulf svojemu sinu Eberhardu zagotoviti oblast v Lombardiji ali vsaj na področju Verone, a pri tem ni bil uspešen.[7] Čeprav je Arnulfov brat Bertold vsaj od leta 927 in do 937 imel položaj vojvode v Karantaniji (Koroški), je Arnulf leta 935 omenjen tudi kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev«.[8]
Opombe uredi
- ↑ Record #118504363 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Hammer (2007): str. 272-273.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 3,8 Geary, P.J. (1996): str. 44.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Hammer (2007): str. 274.
- ↑ Henderson (1894): str. 115.
- ↑ Stubbs: str. 81.
- ↑ Herwig Wolfram Wolfram, H. v : Reuter, T; MacKitterick, R. (1999): str. 303.
- ↑ Grafenauer, B. (2000): str. 252-253.
Viri uredi
- Grafenauer, Bogo ((2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
- Hammer, Carl I. (2007). From Ducatus to Regnum: Ruling Bavaria under the Merovingians and Early Carolingians. Turnhout, Belgium: Brepols Publishers.
- Henderson, Ernest F. (1894). A History of Germany in the Middle Age. London: George Bell & Sons.
- Reuter, Timothy; MacKitterick, Rosamond (ur.; 1999). The New Cambridge Medieval History: Volume 3, C.900-c.1024. Cambridge University Press.
- Stubbs, William. Germany in the Early Middle Ages ,Ur. Arthur Hassall. New York, Howard Fertig.
Arnulf Bavarski Umrl: 937
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Liutpold |
Bavarski vojvoda 907 –937 |
Naslednik: Eberhard |
| Predhodnik: Bertold |
Koroški vojvoda 935 –935 |
Naslednik: Bertold |