Antiproton
Antiproton (oznaka ) je antidelec protona. Njegov naboj je -1 osnovnega naboja. Antiproton je predvidel že britanski fizik in matematik Paul Adrien Maurice Dirac (1902–1984) v letu 1933.[2] Obstoj antiproton sta s poskusi potrdila v letu 1955 na Univerzi Kalifornije v Berkeleyu italijansko-ameriški fizik Emilio Gino Segrè (1905–1989) in ameriški fizik Owen Chamberlain (1920–2006). Oba sta za odkritje leta 1959 prejela Nobelovo nagrado za fiziko.
| Sestava: | 2 antikvarka u, 1 antikvark d |
| Statistika: | fermionska |
| Skupina: | hadron |
| Interakcija: | močna, šibka, gravitacija, elektromagnetna |
| Simbol(i): | |
| Antidelec: | proton () |
| Predpostavil: | Paul Adrien Maurice Dirac |
| Odkril: | Emilio Gino Segrè, Owen Chamberlain (1955) |
| Masa: | 938 MeV/c2 1836,152674 [1] |
| Električni naboj: | -1 e0 |
| Spin: | 1/2 |
| Izospin: | 1/2 |
Antiproton je sestavljen iz dveh antikvarkov u in enega antikvarka d (). Značilnosti antiprotona so podobne značilnostim protona.
Antiproton je tudi sestavni del najenostavnejšega antiatoma, to je antivodika. Njegovo barionsko število je negativno (-1), čudnost in čar sta enaka 0. Antiprotone so opazili tudi v kozmičnih žarkih. Nastali so pri trkih kozmičnih protonov z atomskimi jedri v medzvezdnem prostoru. Pri tem je prišlo do reakcije:
kjer je z označeno atomsko jedro. Antiprotoni se po trku gibljejo po galaksiji in pridejo tudi do Zemlje.
Antiprotoni anihilirajo s protoni. Pri tem nastane nekaj pionov. Anihilirajo pa lahko tudi z nevtronom.
Sklici uredi
- ↑ Hori M; in sod. (2006). »Determination of the antiproton-to-electron mass ratio by precision laser spectroscopy of pHe+«. Phys Rev Lett. Zv. 96, št. 24. str. 243401. doi:10.1103/PhysRevLett.96.243401. PMID 16907239.
- ↑ »Diracovo predavanje leta 1933« (PDF) (v angleščini).
Zunanje povezave uredi
- Antiproton na Universe Today (angleško)
- Proizvodnja nizkoenergijskih antiprotonov }(angleško)
- Najhladnejši antiprotoni (angleško)