Andrew Higginson, angleški igralec snookerja, * 13. december 1977, Cheshire, Anglija.

Andrew Higginson
Portret
Rojstvo13. december 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (46 let)
Cheshire[d]
Država športa Anglija
VzdevekWidnes Warrior
Poklicna kariera1996–1999, 2000–2004, 2006–
Najvišja uvrstitev18 (oktober–november 2011 in maj–julij 2012)[1][2][3][4]
Trenutna uvrstitev48 (26. junij 2017)
Priigran denar£579.307[5]
Najvišji niz147 (2007 Welsh Open)
Century breaks123[6]
Najboljši dosežekRunner-up (2007 Welsh Open)
Osvojeni turnirji
Manjše-uvrstitve1
Nejakostni1

Higginson prebiva v Widnesu. Najbolj je poznan po uvrstitvi v finale jakostnega turnirja Welsh Open 2007, na katerem je nastopil kot velik avtsajder, saj je bil dotlej praktično neznan. V karieri je doslej zaslužil nekaj več kot 500.000 £. [5]

Začetki uredi

Po povprečni amaterski karieri se je Higginson pridružil profesionalcem v sezoni 2000/01, potem ko je v drugorazrednem tekmovanju Challenge Tour osvojil drugo mesto in si tako priboril mesto v svetovni karavani. V karavani je ostal pet sezon in nato iz nje izpadel, v tem času je beležil dokaj povprečne rezultate. Mesto v karavani si je znova priboril za sezono 2006/07, kar mu je uspelo z drugim mestom na seriji turnirjev Pontins' International Open Series (PIOS), kot se je tedaj imenovalo drugorazredno tekmovanje Challenge Tour.

Preboj uredi

Higginson se je na turnirju Malta Cup 2007 z zmago proti Stevu Davisu s 5-4 prebil v osmino finala, kjer se je srečal s Kenom Dohertyjem in izgubil z 2-5. Že na naslednjem jakostnem turnirju v sezoni, turnirju Welsh Open 2007, pa je prikazal zelo opazen dvig forme in tudi prvič v karieri dosegel niz 147 točk. Na turnirju je po vrsti izločil Allisterja Carterja (5-1), Johna Higginsa (5-3), Michaela Judga (5-1) in Stephena Maguireja (6-3), s čimer si je zagotovil mesto v finalu. Tam se je pomeril z Neilom Robertsonom in tesno izgubil, izid je bil 8-9. Higginson je sicer že zaostajal z 2-6, a nato povedel z 8-6, kar pa ni bilo dovolj za zmago, saj je Robertson osvojil zadnje tri frame. [7] Ker je v sezoni 2005/06 nastopal v drugorazrednem tekmovanju, se je z nastopom v finalu Welsh Opena zapisal v zgodovino športa kot prvi nepostavljeni igralec po Terryju Griffithsu, ki se je prebil v finale katerega od jakostnih turnirjev. Griffithsu je dosežek uspel leta 1979, ko je tudi slavil v finalu Svetovnega prvenstva. Higginson je prejel denarno nagrado 20.000 GB£ za njegov niz 147 točk, 2000 GB£ za najvišji niz turnirja in še 17.500 GB£ za igranje v finalu, s čimer mu je turnir skupaj v denarnico nanesel spodbudnih 39.500 GB£.

Poznejša kariera uredi

Kljub odlični sezoni si Higginson ni uspel zagotoviti mesta na Svetovnem prvenstvu, saj je v 3. krogu kvalifikacij izpadel proti Rickyju Waldenu, ki je slavil z 10-9. Odlična dosežka s turnirjev Welsh Open in Malta Cup sta mu na svetovni jakostni lestvici prinesla skok na 44. mesto, v seštevku ene sezone pa je držal celo 24. mesto. To je pomenilo, da bi si vsaj s približno podobno uspešnimi predstavami v sezoni 2007/08 zagotovil mesto med najboljšimi 32 igralci sveta, vendar mu to ni uspelo, saj se je v celotni sezoni na glavni del jakostnih turnirjev uvrstil le enkrat - znova na turnirju Welsh Open. [8]

V sezoni 2008/09 se je nato uspel uvrstiti na glavni del turnirja Grand Prix, na katerem je izpadel v prvem krogu proti Marku Selbyju, ki je slavil z izidom 5-0. [9] Ob koncu sezone se je nato prvič v karieri prebil skozi sito kvalifikacij za nastop na Svetovnem prvenstvu, porazil je Jamieja Jonesa in Michaela Judga. [10] Ob svojem debiju na prvenstvu se je v prvem krogu pomeril s kasnejšim finalistom Shaunom Murphyjem in se izkazal za zelo žilavega tekmeca, saj je v dvoboju že vodil s 7-6[11], a na koncu izgubil z 8-10. [12]

Osvojeni turnirji uredi

Amaterski turnirji uredi

  • North West prvenstvo - 1998, 1999
  • Merseyside mladinsko prvenstvo - 1997
  • North West prvenstvo dvojic - 1996
  • North West mladinsko prvenstvo - 1995

Sklici uredi

  1. »Issued after the Players Tour Championship 2011 – Event 7« (PDF). World Snooker. World Professional Billiards and Snooker Association. 11. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13 december 2014. Pridobljeno 1 januar 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  2. »Issued after the Players Tour Championship 2011 – Event 8« (PDF). World Snooker. World Professional Billiards and Snooker Association. 25. oktober 2011. Pridobljeno 1. januarja 2013.
  3. »Issued after the Players Tour Championship 2011 – Event 9« (PDF). World Snooker. World Professional Billiards and Snooker Association. 14. november 2011. Pridobljeno 1. januarja 2013.
  4. »Official World Snooker Ranking List for the 2012/2013 Season« (PDF). World Snooker. World Professional Billiards and Snooker Association. 8. maj 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13 avgust 2012. Pridobljeno 1 januar 2013.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. 5,0 5,1 »Career-total Statistics for Andrew Higginson - Professional«. CueTracker Snooker Results & Statistics Database. Pridobljeno 16. aprila 2015.
  6. »Centuries«. Pro Snooker Blog. Pridobljeno 8. novembra 2015.
  7. Robertson osvojil epski finale v Walesu (angleško)
  8. Higginson išče težko verjetno ponovitev rezultatov (angleško)
  9. Mark Selby ponižal Andrewa Higginsona (angleško)
  10. Profil na Pro Snooker Blog (angleško)
  11. Andrew Higginson debitiral proti Shaunu Murphyju Arhivirano 2011-07-27 na Wayback Machine. (angleško)
  12. Murphy prebrodil zdravstvene težave in ženine strahove ter domov poslal Fuja (angleško)