Altajski jeziki so hipotetična družina jezikov, ki se govorijo na širšem evrazijskem prostoru: v Mali Aziji, Zakavkazju, porečju reke Volge, osrednji Aziji, Sibiriji in Mongoliji.

Altajski jeziki
(sporno)
Geografska
porazdelitev
Vzhodna, Severna, Srednja in Zahodna Azija, ter Vzhodna Evropa
Lingvistična klasifikacijaPredlagana glavna jezikovna družina
Podrazdelitve
ISO 639-2 / 5tut

Poimenovanje altajski prihaja od gorovja Altaj.

V altajsko družino jezikov se tradicionalno uvrščajo:

Hipoteza o sorodnosti teh treh jezikovnih skupin je bila v primerjalnem jezikoslovju aktualna nekako do 60-ih let 20. stoletja, danes pa velja za sporno oziroma jo številni jezikoslovci zavračajo. Vse tri jezikovne skupine sicer kažejo določene tipološke podobnosti, kot so aglutinativna besedna struktura, vokalna harmonija in besedni red, v katerem je glagol na koncu stavka. Toda ker po drugi strani ne kažejo sorodnosti v najpomembnejših delih besedišča (npr. števniki, sorodstveni izrazi, osnovni glagoli, samostalniki in pridevniki), ni verjetno, da bi izvirale iz skupnega prednika, temveč so podobnosti med njimi bolj verjetno rezultat dolgotrajnih kulturnih stikov in medsebojnih vplivov.[1]

Sklici uredi

  1. Brown, Keith in Sarah Ogilvie, ed., Concise Encyclopedia of the Languages of the World. Oxford, 2009.