Albit je natrijev alumosilikat s kemijsko formulo NaAlSi3O8, ki spada v podskupino tektosilikatov in razred živcev. Albit je skrajni (natrijev) člen izomorfne vrste trdnih raztopin plagioklazov. Drugi skrajni (kalcijev) člen vrste je anortit (CaAl2Si2O8).

Albit
Albit s Krete, Grčija; velikost 25 mm
Splošno
KategorijaVIII. razred - Silikati,
podrazred: tektosilikati,
skupina: glinenci
Kemijska formulaNaAlSi3O8
Strunzova klasifikacija8/J.07-20
Klasifikacija DANA76.1.3.1 (8. izdaja)
Kristalna simetrijaPinakoidna 1
Osnovna celicaa = 8,16 Å, b = 12,87 Å,
c = 7,11 Å; α = 93,45°,
β = 116,4°, γ = 90,28°,
Z = 4
Lastnosti
BarvaBela do siva, modrikasta, zelenkasta, rdečkasta, lahko tudi mačje oko
Kristalni habitPloščati kristali, raznosmerni agregati, zrnat, masiven
Kristalni sistemTriklinski
DvojčičenjeObičajno na {001} ali {010}, lahko tudi kontaktno, enostavno in mnogokratno
RazkolnostPopolna na [001], dobra na [010], nepopolna na {110}
LomNeraven do školjkast
ŽilavostKrhek
Trdota6 - 6,5
SijajSteklast, na razkolih značilno bisern
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Gostota2,6 - 2,65 g/cm3, izračunana 215(6) g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (+)
Lomni količniknα = 1,528 - 1,533 nβ = 1,532 - 1,537 nγ = 1,538 - 1,542
Dvolomnostδ = 0,010
Kot 2V85-90° (spodnji); 52-54° (zgornji)
DisperzijaŠibka
DrugoOpazne so nizkotemperaturne in visokotemperaturne strukturne spremembe
Sklici[1][2][3]

Odkritje in poimenovanje uredi

Albit so prvič opisali leta 1815 na nahajališču v Finnboju na Švedskem. Njegovo ime je nastalo iz latinske besede albus, ki pomeni bel in se nanaša na njegovo značilno belo barvo.

Značilnosti uredi

 
Zrcalni dvojček albita

Albit kristalizira v triklinskih pinakoidnih kristalih. Skoraj vedno kristalizira v dvojčkih, pogosto z neznatnimi vzporednimi brazdami na površini kristala. Pogosto se pojavlja v finih vzporednih segregacijah, v katerih se kot rezultat ekssolucije pri ohlajanju izmenjujeta mikroklin in pertit. Njegova barva je običajno bela, specifična teža približno 2,62, trdota pa 6 – 6,5.

Nahajališča uredi

Albit se pojavlja v granitnih in pegmatitnih masah, v nekaterih hidrotermalnih žilnih depozitih in tvori del značilnih metamorfnih facij zelenega skrilavca za kamnine, ki imajo sicer bazaltno sestavo.[2]

Sklici uredi