Aktinolit
Aktinolit (iz grškega ἀκτίς (áktis) – žarek ali snop žarkov in λίθος (lithos) – kamen)[5] je silikatni mineral s kemijsko formulo Ca2(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2.
| Aktinolit | |
|---|---|
 Aktinolit | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: silikati z dvojnimi nitmi (inosilikati), amfibolska skupina |
| Kemijska formula | Ca2(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2 |
| Strunzova klasifikacija | 09.DE.10 |
| Klasifikacija DANA | 66.01.03a.02 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina: C 2/m |
| Osnovna celica | a = 9,84 Å, b = 18,1 Å, c = 5,28 Å, Z = 2, β = 104,7°, V = 909,61 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 853,16 g/mol |
| Barva | Zelena, zeleno črna, sivo zelena, črna |
| Kristalni habit | Lističast, vlaknat, radialno žarkast |
| Razkolnost | Popolna na {110} in {110} |
| Lom | Razcepljen |
| Trdota | 5,5 |
| Sijaj | Steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prosojen do prozoren |
| Gostota | 2,98 – 3,10 g/cm3, povprečna: 3,4 g/cm3, izračunana: 3,11 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,613 – 1,628, nβ = 1,627 – 1,644,, nγ = 1,638 – 1,655 |
| Dvolomnost | δ = 0,025 – 0,027 |
| Pleohroizem | x: zelo bledo zelen, brezvarven, bledo rjav ali svetlo zelen y: zelenkasto rumen, bledo rumeno zelen, bledo rjav ali modrikasto zelen z: bledo zelen, zelen, temno zelen ali bledo modrikasto zelen |
| Kot 2V | Izračunan: 78º - 82º, izmerjen: 84 º - 73º |
| Disperzija | r < v |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne |
| Sklici | [1] [2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | Bisolit, heksagonit (Mn), gorsko usnje, nefritski žad, smaragdit (smaragdno zelen) |
Mineralogija uredi
Aktinolit je vmesni člen v nizu trdnih raztopin med z magnezijem bogatim tremolitom (Ca2Mg5Si8O22(OH)2) in z železom bogatim feroaktinolitom (Ca2Fe5Si8O22(OH)2). Magnezijevi in železovi ioni se lahko v kristalni strukturi neovirano izmenjujejo. Azbestozni aktinolit se podobno kot tremolit obravnava kot azbest.
Nahajališča uredi
Aktinolit se običajno nahaja v metamorfnih kamninah, na primer v kontaktnih avreolah, ki obdajajo ohlajene globočnine. Nastaja tudi kot produkt metamorfizma z magnezijem bogatih apnencev.
Staro ime minerala, uralit, se je včasih uporabljalo za produkt preperevanja predvsem piroksena v zmes, ki je vsebovala večinoma aktinolit. Metamorfne gabrovske in diabazovske kamnine, ki se omenjajo kot epidiorit, vsebujejo precejšnje količine uralitskih preperenin.
Glavna nahajališča prozornega aktinolita, ki je primeren za izdelavo nakita, so na Tajvanu in v Kanadi. Druga pomembnejša nahajališča so na Madagaskarju, v Tanzaniji in ZDA. V Sloveniji so aktinolit (smaragdit) našli v Savinjskih Alpah.[6]
Varnost uredi
Nekatere vrste azbestov, ki so nastale iz vlaknatega aktinolita, imajo tako majhna vlakna, da lahko prodrejo v pljuča in poškodujejo avreole.
Draguljarstvo uredi
Nekatere vrste aktinolita se uporabljajo kot poldragi kamni. Eden od njih je nefrit, ki je ena od vrst žada. Druga vrsta je žadeit, ki je različek piroksena.[2] Eden od poldragih kamnov je aktinolitsko mačje oko, ki je prosojno do neprozorno in zelene do zeleno rumene barve. Ta poldragi kamen so včasih napačno imenovali žadovo mačje oko.[2] Prozorni aktinolit je redek in se brusi za zbiralce dragih kamnov.
Glej tudi uredi
Sklici uredi
- ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/actinolite.pdf Mineral Handbook
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Gem reference guide. [Santa Monica, CA] : Gemological Institute of America. 1988. ISBN 0873110196.
- ↑ Mindat.org http://www.mindat.org/min-18.html
- ↑ Actinolite Mineral Data http://www.webmineral.com/data/Actinolite.shtml
- ↑ Actinolite at Webmineral.org
- ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
Viri uredi
- Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.
- Petr Korbel; Milan Novák (2002). Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim. ISBN 3-89555-076-0.