Abu Jakub Jusuf I.

Imena
	Abu Jakub Jusuf ibn Abd al-Mu'min

Abu Jakub Jusuf I.
Abu Jakub Jusuf I.
Amir al-Mu'minin ; pred tem amir al-muslimin (1163-1168)
	Zlatnik, kovan med vladanjem Abu Jakuba Jusufa I.
Vladar Almohadskega kalifata
Vladanje	1163–1184
Predhodnik	Abd al-Mu'min ibn Ali
Naslednik	Abu Jusuf Jakub al-Mansur
Rojstvo	1135; Tinmel
Smrt	1184 (star 48–49 let); blizu Évore
Pokop	Tinmel
Potomci	Abu Jusuf Jakub al-Mansur ; Zajnab bent Jusef
Imena
Imena
	Abu Jakub Jusuf ibn Abd al-Mu'min
Vladarska rodbina	Almohadi
Oče	Abd al-Mu'min ibn Ali
Mati	Safija bint Abi Imran
Religija	islam

Abu Jakub Jusuf I. (arabsko أبو ياقبو يوسف, Abū Ja'qūb Jūsuf) je bil drugi almohadski emir in kalif, ki je vladal iz Marakeša od leta 1163 do 1184, * 1135, † 14. oktober 1184.^[1]

Jusuf I. je zaslužen za gradnjo Giralde v Sevilji, ki je bila del velike nove mošeje.^[2] Bil je vnet študent filozofije in Averroesov mecen.^[3]

Življenje uredi

Jusuf je bil sin Abd al-Mu'mina, prvega kalifa Almohadske dinastije. Njegova mati je bila Safija bint Abi Imran iz Tinmela,^[4] hčerkE Ibn Tumratovega spremljevalca Abu Imrana Muse ibn Sulejmana al-Kafifa.^[5] Tako kot številni almohadski vladarji je bil Jusuf I. naklonjen zahiritski ali dobesedni šoli muslimanskega prava in je bil tudi sam verski učenjak. Rečeno je bilo, da se je naučil na pamet Sahih Bukhari in Sahih Muslim, zbirki Mohamedovih izjav, ki veljata za kanonični v sunitskem islamu. Bil je pokrovitelj teologov svojega časa.^[6]Na svojem dvoru je gostil cenjene pisatelje, kot sta bila Ibn Rušd in Ibn Tufail.^[7] Jusuf je za svojega glavnega sodnika izbral kordovskega polihistorja Ibn Madaa. Med almohadskimi reformami je skupaj z njim nadziral prepoved kakršnega koli verskega gradiva, ki so ga napisali nezahiriti.^[8] Jusufov sin Jakub al-Mansur je sčasoma peljal reforme še dlje in nezahiritske knjige sežigal, namesto da bi jih zgolj prepovedal.^[9]

Leta 1170 je vdrl v Iberijo, osvojil Al Andaluz ter opustošil Valencijo in Katalonijo. Naslednje leto se je ustalil v Sevilji.^[10] Ukazal je gradnjo številnih zgradb, kot so Alcazar, palača Buhaira in trdnjava Alcalá de Guadaíra.

Med obleganjem Santaréma leta 1184 je bil ranjen in na poti v Seviljo v bližini Évore umrl.^[11] Pokopan je bil v Tinmelu.^[1]

Sklici uredi

↑ ^1,0 ^1,1 Abdelwahid al-Marrakushi (1224). "al-Mojib fi Talkhis Akhbar al-Maghrib" [Prijetna knjiga, ki povzema zgodovino Magreba]. str. 125-126.
↑ Bennison, Amira K. (2016). The Almoravid and Almohad Empires. Edinburgh University Press.
↑ "Averroes | Biography, Philosophy, Books, & History | Britannica".
↑ Gordon, Matthew S.; Hain, Kathryn A. (2017). Concubines and Courtesans: Women and Slavery in Islamic History. Oxford University Press. str. 147. ISBN 9780190622183.
↑ Huici Miranda, A. (1986) [1960]. [https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/abu-yakub-yusuf-SIM_0274 "Abū Yaʿḳūb Yūsuf"}. V Bearman, P.; Bianquis, Th.; Bosworth, C.E.; van Donzel, E.; Heinrichs, W.P. (ur.). Encyclopaedia of Islam. Vol. I (2nd ed.). Leiden, Netherlands: Brill Publishers. str. 162. ISBN 9004081143.
↑ Shawqi Daif. Introduction to Ibn Mada's Refutation of the Grammarians. str. 5. Kairo, 1947.
↑ Kojiro Nakamura. "Ibn Mada's Criticism of Arab Grammarians." Orient, 10 (1974): 89-113.
↑ Kees Versteegh. The Arabic Linguistic Tradition, str. 142. Part of Landmarks in Linguistic Thought series, vol. 3. New York: Routledge, 1997. ISBN 9780415157575.
↑ Shawqi Daif. Introduction to Ibn Mada's Refutation of the Grammarians. Kairo, 1947. str. 6.
↑ Ahmed Mohammed al-Maqqari. Nafhut Tibb min Ghusn al-Andalus al-Ratib wa Tarikh Lisan ad-Din Ibn al-Khatib. Prevod Pascual de Gayangos y Arce, str. 319.
↑ Huici Miranda, A. (1986) [1960]. "Abū Yaʿḳūb Yūsuf". V Bearman, P.; Bianquis, Th.; Bosworth, C.E.; van Donzel, E.; Heinrichs, W.P. (ur.). Encyclopaedia of Islam. Vol. I (2nd ed.). Leiden, Netherlands: Brill Publishers. str. 161. ISBN 9004081143.

Vladarski nazivi
Abu Jakub Jusuf I. Almohadi Rojen: 1135 Umrl: 14. oktober 1184
Predhodnik: Abd al-Mu'min	Emir in kalif Almohadov 1163–1184	Naslednik: Jakub al-Mansur

[ref1-1] 1,0 ^1,1 Abdelwahid al-Marrakushi (1224). "al-Mojib fi Talkhis Akhbar al-Maghrib" [Prijetna knjiga, ki povzema zgodovino Magreba]. str. 125-126.

[2] Bennison, Amira K. (2016). The Almoravid and Almohad Empires. Edinburgh University Press.

[3] "Averroes | Biography, Philosophy, Books, & History | Britannica".

[4] Gordon, Matthew S.; Hain, Kathryn A. (2017). Concubines and Courtesans: Women and Slavery in Islamic History. Oxford University Press. str. 147. ISBN 9780190622183.

[5] Huici Miranda, A. (1986) [1960]. [https://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/abu-yakub-yusuf-SIM_0274 "Abū Yaʿḳūb Yūsuf"}. V Bearman, P.; Bianquis, Th.; Bosworth, C.E.; van Donzel, E.; Heinrichs, W.P. (ur.). Encyclopaedia of Islam. Vol. I (2nd ed.). Leiden, Netherlands: Brill Publishers. str. 162. ISBN 9004081143.

[6] Shawqi Daif. Introduction to Ibn Mada's Refutation of the Grammarians. str. 5. Kairo, 1947.

[7] Kojiro Nakamura. "Ibn Mada's Criticism of Arab Grammarians." Orient, 10 (1974): 89-113.

[8] Kees Versteegh. The Arabic Linguistic Tradition, str. 142. Part of Landmarks in Linguistic Thought series, vol. 3. New York: Routledge, 1997. ISBN 9780415157575.

[9] Shawqi Daif. Introduction to Ibn Mada's Refutation of the Grammarians. Kairo, 1947. str. 6.

[10] Ahmed Mohammed al-Maqqari. Nafhut Tibb min Ghusn al-Andalus al-Ratib wa Tarikh Lisan ad-Din Ibn al-Khatib. Prevod Pascual de Gayangos y Arce, str. 319.

[11] Huici Miranda, A. (1986) [1960]. "Abū Yaʿḳūb Yūsuf". V Bearman, P.; Bianquis, Th.; Bosworth, C.E.; van Donzel, E.; Heinrichs, W.P. (ur.). Encyclopaedia of Islam. Vol. I (2nd ed.). Leiden, Netherlands: Brill Publishers. str. 161. ISBN 9004081143.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]