1203

1203 (MCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Stoletja:	12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja:	1170.  1180.  1190.  - 1200. -  1210.  1220.  1230.
Leta:	1200 · 1201 · 1202 · 1203 · 1204 · 1205 · 1206
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Evropa

Četrta križarska vojna

• Po prezimovanju v Zadru odpluje križarska flota pod vodstvom Benečanov proti Konstantinoplu, prestolnici bizantinskega cesarstva.

Zemljevid bizantinskega Konstantinopla. Zaliv Zlati rog, ki je bil pregrajen z masivno verigo, je varoval severni, pristaniški del mesta.

• 23. junij - Križarska flota pripluje pred Konstantinopel in prične z obleganjem. Celotno bizantinsko floto tvori zgolj še 20 starih in nagnitih galej. Cesar Aleksej III. Angel poskuša križarje podkupiti, vendar brez uspeha.
• 6. julij - Križarji zavzamejo Galato in s tem omogočijo vstop flote v slabše utrjeni zaliv Zlati rog.
• 17. julij - Uspešen naskok križarjev na mesto. Benečani, ki vodijo napad iz Zlatega roga, zanetijo požar v mestu, kar oslabi moralo branilcev. Cesar Aleksej III. pobegne.↓
• → Branilci nemudoma odstavijo pobeglega cesarja in za cesarja razglasijo bivšega cesarja Izaka II. Angela, ki je oslepljen. Ker s tem križarji izgubijo opravičilo za napad na mesto, zato zahtevajo, da za socesarja hkrati razglasijo Izakovega sina Alekseja IV.
• 1. avgust - Kronanje Alekseja IV. za bizantinskega socesarja.
  • Da bi Aleksej IV. izplačal križarje, katerih marioneta je, se odreče ikonam in svetinjam, kar pa je še vedno premalo od zahtevane vsote.
• avgust - Aleksej IV. s pomočjo križarjev pleni po Trakiji, kamor se je zatekel bivši cesar Aleksej III., vendar tudi to bistveno ne izboljša finančne situacije. Benečani, ki so ostali v Konstantinoplu, požgejo še večji del mesta. Brez domov ostane več deset tisoč ljudi.
• december - Začetek vstaje v Konstantinoplu proti nesposobnima cesarjema in križarjem, ki tudi izgubljajo potrpljenje z marioneto Aleksejem IV. 1204 ↔
  • Francoski križar in kronist Robert de Clari, ki je v eni od konstantinopelskih cerkva naletel na relikvijo svetega prta, najverjetneje poda opis Torinskega prta.

Angleško-francoska vojna 1202-1204

• Ker angleški kralj Ivan Plantagenet ravna brutalno z uponiškimi voditelji, ga zapustijo nekateri ključni zavezniki, ki so z uporniki sorodstveno povezani.

Angleškemu kralju Ivanu Plantagenetu se je počasi sesuval anžuvinski imperij, ki se je v naslednjem letu sesedel.

• april - Kralj Ivan ukaže umoriti bretonskega vojvodo in nečaka Arturja I., ki je bil po anžujskem dednem pravu bolj upravičen do nasledstva angleške krone kot kralj Ivan.
  • Govorice o Arturjevi smrti razburijo tako upornike kot Ivanove zaveznike. Vojvodino Bretanjo nasledi Arturjeva polsestra Alicija Thouarška. Njeno starejšo polsestro in Arturjevo sestro Eleanoro drži v ujetništvu kralj Ivan, saj je upravičena tudi do angleškega prestola. Regentstvo nad Bretanijo prevzame Alicijin oče baron Gvido Thouarški, grofije Anjou se polasti francoski kralj Filip II.
• avgust - Francoski kralj Filip II. prične z obleganjem trdnjave Gaillard, ki je ključnega pomena za osvojitev Normandije, in hermetično zapre dostop do trdnjave.
• december - Ko kralj Ivan vidi, da so vsi poskusi, da bi odvrnil Francoze od obleganja, zaman, se vrne v Anglijo. 1204 ↔

Ostali dogodki po Evropi

• februar, marec - Galicijski knez Roman Mstislavič porazi Kumane.
• 4. november - Za umrlim holandskim grofom Dirkom VII. podeduje grofijo njegova hčerka Ada Holandska, ki se oženi z grofom Loona Ludvikom II.
• 12. december - Edina omemba nemškega pesnika Waltherja von der Vogelweida v pismu škofa Wolfgerja iz Passava.
• Almohadi preženejo z Balearov Almoravide (Banu Ghanija). Zadnji preostanek almoravidske dinastije še vlada Tunisu z okolico.
• Bosanski ban Kulin, ki je toleriral katarstvo, izreče zvestobo katoliški cerkvi. Papeška komisija ne ugotovi večjih nepravilnosti znotraj delovanja bosanske cerkve, čeprav je le-ta že prežeta s katarstvom.
• Angleški teolog Stephen Langton začne s standardizacijo Svetega pisma na poglavja v obliki, kot jo poznamo danes.
• Odstavljeni kijevski veliki knez Rurik Rostislavič s pomočjo Kumanov opelni Kijev.
• Bolgarski car Kalojan napade Srbijo, ki ji vlada Vikan Nemanjić in zasede Niš. 1204 ↔
• Benediktanski menih Dominik Guzman se v spremstvu škofa Osme odpravi na Dansko po nevesto za kastiljskega kronskega princa Ferdinanda. Pogajanja so uspešna, a žal nesojena nevesta kmalu za tem huje zboli in umre. Na poti čez Francijo se Dominik seznani s katarstvom. 1214 ↔

Azija

• Novi japonski šogun postane Minamoto Sanetomo, ki pa ni nič več kot marioneta v rokah njegove matere Hodžo Masako in dedka Hodža Tokimase.
• Mongolija: Temudžin premaga Kereide, ki si jih nato priključi priključi konfederaciji plemen Hamag, vendar jih pomeša mednje.

Afrika

• Čad: muslimanski vojskovodja Dunama Dabbalemi iz dinastije Sayfawa postane vladar Kanemskega kraljestva.

Rojstva

• Abu Zakarija Jahja, sultan Hafsidskega sultanata († 1249)
• Elizabeta Švabska, kastiljska kraljica († 1235)
• Ibn Abi Usaibia, arabski zdravnik in zgodovinar († 1270)
• Jusuf II., almohadski kalif († 1224)
• Mindaugas, litvanski kralj († 1263)
• Peter II., savojski grof († 1268)
• Zakariya Qazvini, arabski učenjak, pisatelj († 1283)

Smrti

• 4. november - Dirk VII., holandski grof
• Artur I., bretonski vojvoda (* 1187)
• Dafydd ab Owain, valižanski kralj Gwynedda