Wikipedija

1152

Leto

1152 (MCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1120.  1130.  1140.  - 1150. -  1160.  1170.  1180.
Leta: 1149 · 1150 · 1151 · 1152 · 1153 · 1154 · 1155
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki uredi

Evropa uredi

 
9. marec - Kronanje Friderika I. Barbarosse za nemškega kralja.
  • 21. marec - Potem ko so spodleteli vsi poskusi papeža Evgena III., da bi sprti zakonski par, francoskega kralja Ludvika VII. in kraljico Eleanoro Akvitansko ponovno spravil skupaj v posteljo, pristane na razveljavitev zakona iz razloga, da sta si preveč v sorodu.
    • Dva plemiča Teobald V. Bloiški in Godfrej Anžujski, mlajši brat angleškega kralja Henrika II., poskusita neodvisno drug od drugega ugrabiti Eleanoro Akvitansko, da bi se polastila njenih posesti, ki so bile daleč največje v Franciji. V obeh primerih ima Eleanora zanesljive obveščevalce in se uspešno izogne zasedam.
  • 18. maj - Na hitro in brez pompa se poročita Elanora Akvitanska in normandijski vojvoda Henrik II. ↓
  • → Francoski kralj Ludvik VII. oblikuje koalicijo francoskih plemičev proti mladoporočencema, ki skupaj nadzorujeta daleč večji kos Francije od samega kralja. Henrik II. se izogne odprtim spopadom in izvede vojaški pritisk na ključno pokrajno Vexin, kar Ludvika primora, da odneha. Protiangleški koaliciji se pridruži tudi Godfrej Anžujski, mlajši brat Henrika II.
  • Koncil v Kellsu: koncil pod vodstvom papeškega legata Giovannija Paparonija, ki reorganizira irsko Cerkev na štiri nadškofije in jo tesneje poveže z Rimom.
  • Raoul I. Vermandoiški se loči od svoje druge žene Petronile Akvitanske in se vsem cerkvenim kanonom navkljub poroči še v tretje s hčerko flandrijskega grofa Laureto Flandrijsko. Zanjo je to že tretji zakon (od štirih).

Azija uredi

  • 31. marec - Jeruzalemski kralj Balduin III. ima čez glavo svojo mater kraljico Melisendo in jo izžene z dvora ter se da sam kronati za jeruzalemskega kralja.↓
  • → Oba se pritožita na visoko kraljevo sodišče (Haute Cour), ki v nezadovoljstvo tako matere kot sina kraljevino Jeruzalem razdeli na dve polovici. Severna, revnejša, od Bejruta do Akre, pripade Balduinu III., južna, bogatejša njegovi materi Melisendi.↓
  • → Državljanska vojna v kraljevini Jeruzalem: Balduin III. kljub skromnim pripravam izvede uspešno invazijo na materin južni del kraljevine in zavzame Jeruzalem.↓
  • → Melisenda se zateče v jeruzalemsko trdnjavo Davidov stolp, kjer jo ima sin naslednji dve leti pod nadzorom.↓
  • → Istega leta Balduin odbije še Seldžuško invazijo Artukidov iz Madrina.
  • Asasini umorijo prvega nemuslimanskega voditelja, tripolitanskega grofa Rajmonda II.. Regentstvo nad grofijo prevzame njegova (sicer prej odtujena) soproga Hodierna v imenu mladoletnega sina Rajmonda III. ↓
  • → Ko izve za Rajmondovo smrt, poskusi alepski atabeg Nur ad-Din z invazijo na Tripolis. Vdova Hodierna preda utrdbo Tortosa vitezom templarjem, kar Nur ad-Dina odvrne od agresivnosti.
  • Višnuvardhano, umrlega indijskega vladarja kraljestva Hojsale nasledi Narasimha I.

Afrika uredi

  • Almohadi osvojijo današnjo obalno Alžirijo in končajo z dinastijo Hamadidov. Za prestolnico si izberejo Bedžajo.↓
  • → Almohadi izbrišejo preostanek krščanstva v osvojenem Magrebu. Hudo preganjanje doživljajo tudi Judje.
  • Normani pod vodstvom sicilskega kralja Rogerja II. upravno povežejo Kraljevino Afriko (večinoma današnja Tunizija in zahodni del Tripolitanije).

Rojstva uredi

Neznan datum

Smrti uredi

Glej tudi uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1152&oldid=5838158«