10 Higeja (mednarodno ime 10 Hygiea, starogrško starogrško ‘Υγιεία: Higieía) je četrto največje telo v asteroidnem pasu.

10 Higeja
Odkritje
OdkriteljAnnibale de Gasparis
Datum odkritja12. april 1849
Oznake
nima
asteroidni pas (družina Higeja)
Značilnosti tira
Epoha: 14. julij 2004 (JD 2453200,5)
Odsončje525,311 Gm (3,511 a.e.)
Prisončje413,378 Gm (2,763 a.e.)
469,345 G m (3,137 a.e.)
Izsrednost0,119
2029,776 dni (5,56 let)
16,76 km/s
273,788°
Naklon tira3,842°
283,646°
313,557°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti500×385×350 km [1]
Masa8,6 ± 0,7 ×1019 kg [2][3][4]
Srednja gostota
2,4 g/cm³
0,091 m/s²
0,21 km/s
27,623 h [5]
Albedo0,0717 (geometrični)[5]
Temperatura~164 K
max: 247 K (−26° C) [6]
Spektralni tip
asteroid tipa C
9,1[7] do 11,97
5,43
0,318" do 0,133"

Odkritje in imenovanje uredi

Asteroid je odkril 12. aprila 1849 Annibale de Gasparis v Neaplju (Italija). Ime je dobil po Higiei, ki je bila boginja zdravja v grški mitologiji in hčerka Asklepija. Predstojnik Observatorija v Neaplju je dal ime asteroidu Boubonska Higeja. V letu 1852 je John Russell Hind predlagal, da se imenuje samo Higeja[8].

Značilnosti uredi

 
Primerjava velikosti prvih desetih asteroidov z Luno. Higeja je skrajno desno.

Asteroid Higeja je največji med asteroidi tipa C. Ta vrsta astreroidov ima temno površino, največ jih je pa v zunanjem delu asteroidnega pasu, ki leži dalje od Kirkwoodove vrzeli pri 2,82 a.e. V tem področju je največje telo. V večini opozicij ima navidezni sij približno +10,2[9] V prisončni opoziciji pa doseže tudi +9,1.

Površina je sestavljena iz enostavnih ogljikovih spojin, ki so podobne kot je snov v hondritnih meteoritih. Asteroid Higeja je tudi glavni član asteroidne družine Higeja, saj vsebuje do 90 % mase cele družine. Za razliko od nekaterih drugih asteroidov (npr. 4 Vesta) ne kaže, da je v svojem življenju doživel taljenje. Njegova oblika je podolgovata. Gostoto ima zelo nizko tako, da ga lahko primerjamo z lunami Jupitra ali Saturna.

Tirnica uredi

Tirnica asteroida Higeja je bliže ravnini ekliptike kot so tirnice Cerere, Palasa in Interamnije. Je pa bolj podolgovata kot tirnice Cerere in Veste, ker ima izsrednost približno 12 %. V odsončju doseže zunanji rob asteroidnega pasu v prisončju družine Hilda, ki je v orbitalni resonanci 3 : 2 z Jupitrom. Asteroid Higeja se vrti okrog svoje osi zelo počasi, saj potrebuje za en obrat 27 ur in 37 minut. Veliki asteroidi potrebujejo za en obrat okrog svoje osi od 6 do 12 ur. Smer osi vrtenja še ni znana.

Naravni sateliti uredi

S pomočjo Vesoljskega teleskopa Hubble so iskali možne naravne satelite. Raziskave so pokazale, da Higeja nima lun, ki bi bile večje od 16 km v premeru[10].

Opombe in sklici uredi

  1. M. Kaasalainen et al Models of Twenty Asteroids from Photometric Data Arhivirano 2011-06-29 na Wayback Machine., Icarus, Vol. 159, p. 369 (2002).
  2. S. R. Chesley et al The Mass of Asteroid 10 Hygiea, abstract for American Astronomical Society, DDA meeting #36, #05.05 (2005) (on ADS).
  3. G. Michalak Determination of asteroid masses, Astronomy & Astrophysics, Vol. 374, 703 (2001).
  4. Yu. Chernetenko, O. Kochetova, and V. Shor Masses and densities of minor planets Update 1 Sept. 2005. (webpage)
  5. 5,0 5,1 Predloga:JPL Small Body
  6. L.F. Lim et al Thermal infrared (8–13 µm) spectra of 29 asteroids: the Cornell Mid-Infrared Asteroid Spectroscopy (MIDAS) Survey, Icarus Vol. 173, p. 385 (2005).
  7. »Bright Minor Planets 2000«. Minor Planet Center. Pridobljeno 21. maja 2008.
  8. John Russell Hind, The Solar System, p. 126 (1852)
  9. Moh'd Odeh. »Najsvetlejši asteroidi«. The Jordanian Astronomical Society. Pridobljeno 21. maja 2008.
  10. A. Storrs et al, Imaging Observations of Asteroids with Hubble Space Telescope, Icarus, Vol. 137, p. 260 (1999).

Zunanje povezave uredi