Šentjanževka
Šentjánževka (znanstveno ime Hypericum perforatum) je trajno zelišče, ki zraste do višine 70 cm. Julija cveteči cvetovi se v ljudski medicini uporabljajo za zdravljenje trebušnih krčev in vnetij, opeklin in živčnih bolezni. Izvleček šentjanževke vsebuje več različnih snovi, kot so hipericin, psevdohipericin, hiperforin, flavonoid in fenolne kisline.
Šentjanževka | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Hypericum perforatum L. |
Spodnji del stebla šentjanževke je delno olesenel, medtem ko se proti vrhu značilno razveji. Listi so nasprotni, jajčasti, brez pecljev, in prekriti s številnimi majhnimi žlezami z eteričnim oljem. Zaradi teh žlez so listi na svetlobi prozorno pikasti. Na vrhu poganjkov tvorijo rumeni cvetovi pakobulasto socvetje, ki vsebuje obilo prašnikov, združenih v tri snopiče. Če stisnemo cvetove med prsti, postanejo krvavo rdeče barve. Rastlina izžareva značilen vonj, ki je nekoliko neprijeten, grenak in aromatičen. Šentjanževka cveti od konca junija do septembra.[1][potreben boljši vir]
Sklici uredi
- ↑ »Šentjanževka (Hypericum perforatum): Rumena lepotica z bogato zgodovino«. www.zeliscasalvia.si. Pridobljeno 26. februarja 2024.