Črneča golobica
Črneča golobica (znanstveno ime Russula nigricans) je gliva z užitno gobo iz družine golobičarke.
| Črneča golobica | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Russula nigricans (Bull.)Fr. |
| ||||||||||||||||
Prvi je to vrsto leta 1798 opisal francoski mikolog Pierre Bulliard kot Agaricus nigricans. Kasneje jo je švedski »oče« sodobne mikologije, Elias Magnus Fries, uvrstil v rod Russula. Znanstveno ime vrste izvira iz latinske besede nigricans, ki pomeni črneč, po čemer ima vrsta tudi slovensko ime.
Opis uredi
Črneča golobica je robustna golobica značilnih temnih in črnečih odtenkov. Klobuk gobe doseže med 7 in 20 cm v premeru in je sprva polkrogel, z močno podvihanim robom, kasneje pa se zravna in postane v osredju udrt. Gladka kožica je sivo umazanega videza, in pogosto rjavo lisasta, mestoma črnikasta. Na spodnji klobuka je trosovnica, sestavljena iz debelih, razmaknjenih in na bet pripetih lističev. Ti so sprva svetli, kasneje pa vedno bolj črnijo. V njih se nahaja bel trosni prah, ki je sestavljen iz jajčastih trosov, velikih 6,5-8,5 x 6-7 mikronov.
Bet črneče golobice meri v višino od 4-7 cm in ima premer od 1,5-4 cm. Gladek, proti dnišču ožji bet je lahko včasih zelo debel, sprva je svetle barve, kasneje pa počrni in dobi rdečkaste lise.
Debelo in trdo meso teh golobic je belkasto, na prerezu takoj pordeči, kasneje pa počrni. Na jeziku je predvsem pri lističih rahlo pekoče.
Razširjenost in uporabnost uredi
Črneča golobica raste na ilovnatioh tleh pod listavci in iglavci, od poletja do pozne jeseni in je v Sloveniji zelo pogosta.
Črneča golobica je sicer užitna goba, ki pa pri občutljivejših ljudeh lahko povzroči lažjo obliko gastrointestinalnega sindroma (zastrupitev prebavil), zaradi česar nabiranje te vrste gob ni priporočljivo.