Človečnjaki (znanstveno ime Hominoidea) so naddružina prvakov, ki se nadalje deli v dve danes živeči družini, gibone in človeku podobne opice. V slednjo med drugimi sodi tudi človek.

Človečnjaki
Fosilni razpon: Pozni oligocen - recentno

Siamang (Symphalangus syndactilus)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Primates (prvaki)
Podred: Haplorrhini
Parvordo: Catarrhini
Naddružina: Hominoidea
Gray, 1825
Družine

Z izjemo goril in človeka so človečnjaki drevesne živali. V splošnem so vsejedi, ki se večinoma prehranjujejo z lahko prebavljivo rastlinsko hrano (sadje, oreški, semena, poganjki), del pa predstavlja tudi živalski plen.[1] Prvotno živijo v Afriki in Aziji, človek pa se je razširil po vsem svetu.

Sistematika uredi

Klasifikacija človečnjakov je zapletena in se z novimi fosilnimi odkritji pogosto spreminja, situacijo pa dodatno zapleta še »poseben« status človeka, ki so ga tradicionalno uvrščali v lastno družino (Hominidae). Molekularne raziskave so nedvoumno pokazale, da je človek bolj soroden šimpanzom kot so ljudje in šimpanzi gorilam ter ostalim vrstam. Danes ločujemo znotraj obeh družin človečnjakov 21 vrst v osmih rodovih.[2]

Viri in opombe uredi

  1. Harris M. & Ross E.B. (ur.) (1987). Food and Evolution: Toward a theory of human food habits. Philadelphia: Temple University press. str. 633. ISBN 0877226687.
  2. Groves C. (2005). Hominoidea Arhivirano 2011-06-24 na Wayback Machine.. V: Wilson D.E. & Reeder D.M. (ur.). Mammal Species of the World. A Taxonomic and Geographic Reference (3rd ed), Johns Hopkins University Press, 2,142 str.

Zunanje povezave uredi